Če je prazna, ne bo zagorela

Požar zaradi baterije: ne dogaja se pogosto, a gašenje ni preprosto

Andraž Zupančič
25. 1. 2023, 18.53
Deli članek:

Baterija je v osnovi požarno manj nevarna kot liter bencina, a se požar gasi povsem drugače. Več ko imamo v rokah baterijsko gnanih naprav, večja je nevarnost. A za zdaj vseeno veljajo za varne.

Dreamstime
Veliko tveganje za vžig električnih avtomobilov so prometne nesreče, saj pri močnem trku pride do zmečkanja baterijske škatle.
Litij-ionske baterije so ob ustrezni uporabi varne, vendar je potrebna previdnost pri polnjenju in shranjevanju. Mehanske poškodbe lahko kasneje povzročijo požar, ko zaradi poškodbe vlažen zrak prodre v ohišje baterije, kar izzove kemične reakcije.

Danes uporabljamo vse več baterijsko gnanih naprav in na cestah je vse več vozil na električni pogon (na dveh ali štirih kolesih), torej se moramo seznaniti tudi s tem, kako ravnati, ko se vžge baterija. Posebej za avtomobile velja, da je delež vžigov pri električnem pogonu manjši kot pri motorjih z notranjim zgorevanjem, a ko zagori električni avtomobil, je potrebno povsem drugačno gašenje.

Sodeč po statistiki, je pri električnih avtomobilih na sto tisoč kilometrov enajstkrat manj požarov kot pri avtomobilih s toplotnimi motorji. Po drugi strani pa Miran Korošak, predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, pravi, da se uporabniki litij-ionskih baterij praviloma ne zavedajo nevarnosti požara. A jih uporabljajo tako rekoč vsi, so v računalnikih, telefonih, invalidskih vozičkih, skirojih. »Posebej slednji predstavljajo tveganje, uporabniki jih polnijo v hiši brez nadzora in tam rado pride do požara. Najbolje jih je polniti zunaj in da smo ob tem prisotni. Enako napako delamo pri polnjenju telefona; priključimo ga kjerkoli v hiši, polnjenja nihče ne nadzoruje, sploh ponoči, na nočni omarici. Vse te porabnike je najbolje polniti, ko smo prisotni, torej dogajanje nadzorujemo,« pojasnjuje Korošak.

Trenutno veliko naprav vsebuje lahke, a bolj gorljive baterije z veliko kobalta; prav ta najbolj spodbuja gorenje. Zato se industrija počasi preusmerja k uporabi baterij iz litijevega ferofosfata, ki naj ne bi bile gorljive.

Če je baterija prazna, ne bo zagorela

Zanimivo pri bateriji je, da se ne bo vžgala, če je povsem izpraznjena. Ali kot radi rečejo strokovnjaki, »liter bencina je vedno enako gorljiv, ko pa je baterija izpraznjena, ne zagori«. Zato mednarodni predpisi o pošiljanju baterij v letalskih prevozih dovoljujejo, da je baterija napolnjena do največ 35 odstotkov. Do te napolnjenosti namreč ni gorljiva. Pri napolnjenosti od 35 do 60 odstotkov je slabo gorljiva, pri več kot 60 odstotkih je vnetljiva, pri več kot 80 odstotkih pa zelo gorljiva. In seveda smo pri vprašanju uporabe avtomobilov na baterijski pogon. Ti so, kot omenjeno, vse pogosteje del vsakdanjega prometa, tudi vse več jih vidimo pri polnilnicah. A če je električni avtomobil prazen, ne bo zagorel zaradi baterije.

Zakaj se električni avtomobili sploh vžgejo? Korošak navaja, da so najpogostejši vzroki požara litij-ionskih baterij nepravilno polnjenje (predolgo polnjenje, uporaba nezdružljive opreme, neupoštevanje navodil proizvajalca), sledijo mehanske poškodbe baterij (padec, udarec, stiskanje, prometne nesreče), neustrezno shranjevanje baterij (izpostavljenost visoki ali zelo nizki temperaturi, vlagi) in na koncu nekakovostni materiali ali druge tehnične okvare. Po njegovi oceni požarov električnih vozil za zdaj ni veliko, a tudi ne pričakujejo, da se bo sčasoma, ko bo teh vozil na cestah več, nevarnost požarov povečala. »Večji problem bodo polnilni kabli in napeljava, ko bodo vozila stara,« dodaja Korošak.

Gasilska zveza
Baterija gori dolgo časa, izkušnje pa govorijo, da je najboljša voda ali celo potop v vodo.

Nevarno je, ko se poškoduje ohišje baterije

Razlik med požarom na vozilu s toplotnim motorjem oziroma na vozilu z električnim pogonom je veliko. Tveganje samovžiga pri električnih vozilih je namreč kar desetkrat manjše kot pri vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem. V Nemčiji naj bi na leto v povprečju zagorelo okoli 15 tisoč vozil, od tega so morda le tri električna. Veliko večje tveganje za vžig električnih so prometne nesreče, pri močnem trku se zmečka baterijska škatla in pri tem lahko pride do tako imenovanega termičnega pobega, kar povzroči požar. Načeloma pa velja, da električno vozilo po požaru ni več uporabno.

Potop v vodo je najučinkovitejši ukrep

Požara na bateriji se morajo, kot že rečeno, tako uporabniki kot gasilci lotiti povsem drugače kot »klasičnega požara«. Ogenj na litij-ionskih baterijah je težko pogasiti in povzroči lahko eksplozije posameznih baterijskih celic. Pri tem se sprošča visoka temperatura in nastane velika količina dima, ki je strupen in nevaren za vdihovanje.

Baterija gori dolgo časa; sodeč po izkušnjah, pravi Miran Korošak, je najboljše gasilno sredstvo voda ali celo potop v vodo: »Pomembno je hlajenje. Z vodo hladimo litij-ionske baterije ali sklope in tako preprečujemo nastanek požara.«

Tukaj pa se trenutno še zatika. Po podatkih Korošaka gasilci pri nas še nimajo ustrezne opreme: »To je predvsem kontejner, v katerem bi lahko osebno vozilo potopili v vodo. Vozilo mora biti v kontejnerju najmanj 24 ur. Naslednje leto bomo nabavili gasilska vozila, ki bodo opremljena s kontejnerjem za vodo. Vendar kontejnerji ne bodo namenjeni samo temu, temveč jih bo mogoče uporabiti za prevoze vode na požarišča ali zajemanje vode s helikopterjem. Poleg tega se sicer uporabljajo razna pokrivala, ki pa so zelo draga in v večini primerov za enkratno uporabo.«

Gasilska zveza
Požar na litij-ionskih baterijah je težko pogasiti, pride lahko tudi do eksplozij posameznih baterijskih celic.