Sindikati bi ga ukinili

Direktorica ZZZS o načrtu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

G.G./STA
24. 1. 2023, 15.12
Posodobljeno: 24. 1. 2023, 15.27
Deli članek:

Direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar se je odzvala na zavezo za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme, ki so jo koalicijski partnerji podpisali v ponedeljek.

Marko Vavpotič
Direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi ZZZS Damjan Kos in Tatjana Mlakar (druga z leve), generalna direktorica ZZZS.

Reforma med drugim predvideva strukturno prenovo ZZZS. Kot je dejala Tatjana Mlakar, si na ZZZS že več kot 10 let želijo spremenjene vloge v zdravstvenem sistemu po modelu primerljivih avstrijske in nemške blagajne. Glede digitalizacije in informatizacije ocenjuje, da je v ZZZS že zdaj "na kar zavidljivem nivoju". Ob tem je poudarila, da je osredotočanje samo na ZZZS premalo, saj gre pri delovanju sistema zdravstvenega varstva za povezovanje z vsemi deležniki.

Glede sodelovanja pri pripravi prenove je Mlakarjeva povedala, da je v delovno skupino, ki bo pod vodstvom premierja Roberta Goloba koordinirala zdravstveno reformo, s svojo predstavnico vključen tudi ZZZS. Glede načrtov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa na ZZZS ocenjujejo, da gre za politično odločitev, ob tem pa bo treba nadomestiti ta vir financiranja v višini okoli 600 milijonov evrov, saj brez tega ne bo mogoče zagotavljati sedanjega nivoja pravic in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nujna krepite javnega zdravstva

Kaj pa pravijo o zdravstveni reformi sindikati? Temeljna usmeritev vlade in vseh odločevalcev mora biti krepitev in utrjevanje javnega zdravstva.  

"Kot eden od socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) ter kot predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že dolga leta opozarjamo, da je stanje v zdravstvu več kot samo resno in da so nekatere spremembe nujne," so zapisali. Poudarili so, da sta dostopnost do zdravnika na primarni ravni in skrajšanje čakalnih vrst predpogoj za pravočasno zdravstveno oskrbo. "Oboje je močno odvisno od javne mreže zdravstvenih storitev in učinkovitega upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, vendar pa opozarjamo na dejstvo, da je za navedeno ključno tudi jasno in dosledno ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, zato ocenjujemo, da je problematično dejstvo, da se slednje glede na časovnico postavlja na rep prioritet zdravstvene reforme."

Sindikati odločno zavračajo ideje, da bo upravljanje vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje bolj učinkovito, če bo prepuščeno trgu oz. konkurenci več zasebnih zavarovalnic. "Izkušnje 'prostovoljnega' dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kažejo, da tovrsten način zavarovanja in upravljanja ni niti učinkovit niti solidaren, še manj pa transparenten. Zato se že vseskozi zavzemamo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," so poudarili.

Pričakujejo tudi jasnejšo opredelitev do ohranitve obstoječe košarice pravic zdravstvenega zavarovanja, ki se po prepričanju sindikatov ne bi smela krčiti. Podpirajo napovedi ministra za zdravje o nujni digitalizaciji ter večji transparentnosti delovanja ZZZS in celotnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, hkrati pa se sprašujejo, kaj pomenijo napovedane "strukturne spremembe ZZZS".

"Aktivni zavarovanci (zaposleni) vplačujejo daleč največji delež prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno, zato bomo sindikati kot njihovi predstavniki vztrajali, da morajo imeti aktivni zavarovanci tudi možnost odločanja na vseh nivojih upravljanja," so poudarili v sindikatih. Od vlade pričakujejo, da jih seznani s konkretnimi načrti glede napovedanih strukturnih sprememb ZZZS.

Vlado tudi pozivajo, da v najkrajšem možnem času predvideno zdravstveno reformo predstavi ESS ter da v skladu s pravili o delovanju ESS začnejo usklajevanje predvidenih rešitev.

Na ta način bo po navedbah sindikatov dosežen potreben širok družbeni konsenz glede vsebine zdravstvene reforme in prava transparentnost ter možnost zagovarjanja interesa ljudi, torej tistih, ki jim je javni zdravstveni sistem namenjen, so v sporočilu za javnost še zapisali predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa in Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost.