po estonskem in finske modelu

Minister Bešič Loredan: "Tok denarja v zdravstvu mora biti javen"

G.G./STA
20. 1. 2023, 12.05
Posodobljeno: 20. 1. 2023, 15.12
Deli članek:

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je predstavil analizo stanja slovenskega zdravstva. Med drugim je izpostavil, da mora prenovljeni Zavod za zdravstveno zavarovanje ZZZS poskrbeti, da postane osrednja točka pacient. Cilj pa je učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem.

STA
Danijel Bešič Loredan pravi, da je potrebno doseči družbeni kompromis za zdravstveno reformo. "Zdravstvo ni levo in ni desno."
»Slovenski zdravstveni sistem je strokovno izjemno dober. To nam priznava celotna Evropa, kjer naš kade izjemno cenijo. Imamo pa težavo v upravljanju in sistemski korupciji. Stanje ni kritično, ni kaotično. Imamo pa resne izzive: pri kadrih, financiranju, upravljanju, pritoku denarja v sistem,« je še povedal minister.

Minister Bešič Loredan je v dolgi in podrobni predstavitvi dejal, da so si pri zdravstveni reformi vzeli za vzor finski model zdravstvenega sistema, pri posodobitvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa bodo uporabili estonski model. Pri tem pa bo potrebno upoštevati specifične slovenske razmere. Cilj je transparenten in racionalen sistem, ki bo osredotočen na pacienta. »Vsem je potrebno zagotoviti enakopraven dostop do enake kakovosti zdravstvenih storitev, kadar jo potrebujejo,« je dejal minister in večkrat poudaril, da »mora biti tok denarja javen.«

Zdravstveni izdatki rastejo hitreje kot povprečna plača

Bešič Loredan je izpostavil več težav. Ena od teh so kadri. Število zaposlenih v zdravstvu sicer narašča, povečuje se število zdravnikov, je pa manj srednjih medicinskih sester. »30.000 jih je v sistemu, samo 20.000 pa jih dela v javnem zdravstvu. Ne vem, kako je iz sistem odšlo 5000 sester. Zato so danes nekatere postelje prazne, ker ni dovolj sester,« je dejal minister.

Še večji problem je, da zdravstveni izdatki rastejo hitreje kot povprečna plača, zato bo brez ukrepanja denarja za zdravstvu zmanjkalo v 15 letih.

Misterij neopredeljenih

Dotaknil se je tudi problema pomanjkanja družinskih zdravnikov. »Že 20 let imamo približno misterij približno 100.000 neopredeljenih pacientov,« pravi minister in dodaja, da se tega ni naslovilo 20 let. V naslednjih tednih bodo z ambulantami za neopredeljene dali vsem možnost, da pridejo do osebnega zdravnika, nato pa se bo izkazalo, koliko jih je to možnosti izrabilo, koliko jih to noče (tujci, ...), koliko pa jih dejansko ne pride do osebnega zdravnika.

Ključna naloga reforme zdravstvenega sistema je po navedbah Bešiča Loredana vrnitev temeljne obravnave pacientov specialistom družinske medicine oz. pediatrov na primarni ravni. »Tam je treba oskrbeti 80 odstotkov vseh, pritisk na urgentne centre morajo zmanjšati in specialisti na sekundarni in terciarni ravni morajo začeti opravljati svoje delo,« je poudaril.

Vsak ima svoje podatke

Velika nevšečnost je tudi razdrobljenost podatkov med različne ustanove, ki imajo vsak svojo metodologijo. Za primer je navedel podatke o številu zdravnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice jih je v Sloveniji 1851, ZZZS in Nacionalni institut za javno zdravje pa operirata s številko 1085. »Ta razkorak je prevelik,« je ocenil minister.

Bolnišnice vedno v minusu

Zagata je tudi v predanih pristojnostih ministrstva za zdravje, ki naj bi odgovarjalo za celoten sistem. »Primarno področje, vso področje družinske medicine, pediatrije in ginekologije na primarni ravni je v domeni občin. Občine so ustanoviteljice javnih zdravstvenih zavodov, se pravi zdravstvenih domov in so odgovorne za zagotavljanje sredstev za investicije, za zdravstveno službo in za vse, kar sodi zraven,« je pojasnil. Na drugi strani imamo bolnišnice, ki so vedno v minusu, le takrat ne, ko se jih dodatno zalaga iz proračuna. »Nihče ne vem, kam teče denar,« ugotavlja Bešič Loredan, zato je po njegovih besedah nujno, da bo sistem digitaliziran, načrtovan, transparenten. »Le tako se bo veliko korupcijskih tveganj samih umaknilo iz sistema.«