V začetku leta so se v domačih medijih začela pojavljati namigovanja, da ima predsednik vlade Robert Golob novo partnerico, česar pa nobeden od vpletenih ne želi komentirati. Ob tem se porajajo vprašanja, v kolikšni meri sme javnost zanimati intimno življenje visokih političnih predstavnikov. Kje se konča njihova pravica do zasebnosti glede na pravico javnosti do obveščenosti? Kakšna je pri tovrstnih vprašanjih vloga resnih in tabloidnih medijev?
»V pravni teoriji, sodni praksi in tudi novinarski etiki je uveljavljeno stališče, da je v primerjavi z zasebniki dopustno intenzivneje posegati v zasebnost javnih oseb, vendar je pri presoji treba upoštevati področje zasebnega življenja, položaj javne osebe in na splošno okoliščine konkretnega primera, pri čemer je najpomembnejše, ali je razkritje v javnem interesu,« je pojasnila profesorica Melita Poler Kovačič s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede.
Obisk koncerta v zasebni režiji
Kot je znano, so kamere zasebne italijanske televizije Canale 5 ob koncu lanskega leta posnele premierja Goloba na vatikanskem božičnem koncertu v Rimu, bil pa je v družbi slovenske starlete in nekdanje mis Hawaiian Tropic Tine Gaber. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da Golobova spremljevalka v Rim ni potovala s falconom in tudi ne v družbi Goloba; ta se je pred tem v Vatikanu udeležil uradnega srečanja s papežem Frančiškom. Kot pojasnjujejo v krogu predsednika vlade, se je Robert Golob božičnega koncerta ob podaljšanju bivanja v italijanski prestolnici udeležil v zasebni režiji in tako kot njegova spremljevalka iz lastnega žepa plačal vstopnico za ogled prireditve. Poudarjajo, da udeležba na koncertu ni bila državniški oziroma protokolarni obisk, zaradi morebitnega pojava navzkrižja interesov pa ni nepomembno, da je Komisija za preprečevanje korupcije Tino Gaber na njeno prošnjo nedavno izbrisala iz registra lobistov.
»Predsednik vlade je absolutno javna oseba par excellence, saj opravlja eno najpomembnejših političnih funkcij, torej je oseba z znatno družbeno močjo in vplivom, kar upravičuje intenzivnejše in v nekaterih primerih celo nujne posege v njegovo zasebnost. Ljubezensko življenje spada v najbolj zaščiten del zasebnega, v intimo, vendar ni nedotakljivo. Javnost ima pravico do vpogleda v tiste dele zasebnosti in intime, ki so pomembni za politikovo javno udejstvovanje, novinarji pa imajo dolžnost, da kot nadzorniki oblasti in varuhi demokracije javnost o njih obvestijo,« dodaja profesorica Melita Poler Kovačič.
Ob tem velja spomniti, da je v začetku mandata sedanje vlade za precej razburjenja pri Golobu poskrbela javno objavljena fotografija njegovega mladoletnega otroka, s katerim je potoval v Bruselj, kjer se je udeležil vrha Evropske unije. Golob je ob pritisku medijev tedaj razkril potrdilo o plačilu letalskih vozovnic in hotelskih storitev tako za svojega mlajšega sina kot za polnoletno hčer, sicer pa je v političnih krogih znano, da zasebnega življenja nikakor ne želi deliti z javnostjo. Na javnih dogodkih se do zdaj nikoli ni pojavil v družbi soproge in otrok.
Človekova pravica do zasebnosti
Melita Poler Kovačič pravi, da zasebno življenje predsednika vlade kljub njegovi funkciji samo po sebi ni predmet upravičenega javnega interesa, lahko pa to postane, če bi razkritje javnosti omogočilo vpogled v zanjo pomembne informacije, denimo v politikovo zlorabo davkoplačevalskega denarja, korupcijo, goljufijo, dvoličnost, zavajanje ali oškodovanje javnosti … »Le v takih okoliščinah za objavo obstaja javni interes, pravica javnosti do obveščenosti pa pretehta nad predsednikovo pravico do zasebnosti. Domneva ali dejstvo, da ljubezensko življenje predsednika vlade ljudi zanima, ne govori o javnem interesu, kvečjemu o radovednosti, ki pa ni kategorija, s katero bi lahko upravičili posege v temeljno človekovo pravico do zasebnosti,« je dejala naša sogovornica.
Pri novinarskem delu vsekakor obstajajo pravila igre glede poročanja o zasebnosti posameznikov. Novinarski kodeks o tem v splošnih etičnih normah navaja, da novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti: »Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša.«
