Zdravstvena reforma

Znano, v kaj bo najprej zarezala vlada. Kaj na to pravijo v ZZZS?

S.R./G.G.
19. 1. 2023, 12.09
Posodobljeno: 19. 1. 2023, 13.51
Deli članek:

Na včerajšnje informacije glede zdravstvene reforme so se danes odzvali v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

STA
Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar.

Na sredinem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju je vso pozornost koalicijskih partnerjev ukradla težko pričakovana reforma zdravstvenega sistema, zato so morali preostale nič manj pomembne teme umakniti z dnevnega reda in jih prestaviti na naslednje srečanje. Analiza zdravstvenega sistema, ki jo je koalicijskim partnerjem predstavil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan in ki po navedbah premierja Roberta Goloba kaže, da je stanje v zdravstvu še slabše, kot si prebivalstvo misli, bo javnosti predvidoma predstavljena jutri, že zdaj pa so znani obrisi konkretne časovnice, ki vključuje tako zakonodajne kot izvedbene ukrepe ter v skladu s katero naj bi reševali nakopičene težave v zdravstvu.

Kaže, da bo v skladu s časovnico koalicija najprej zagrizla v kislo jabolko priprave strukturne prenove Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Da se je zadeve treba lotiti v središčni točki, torej pri ZZZS, je po koalicijskem vrhu poudaril že Golob. Priprava ukrepov bo predvidoma trajala dva meseca, k čemur je treba prešteti še drugo prednostno nalogo, digizalizacijo tako ZZZS kot zdravstva, kar bo po navedbah Goloba prispevalo k javnemu in preglednemu poslovanju. Kar zadeva strukturno prenovo, se bo zdravstveno ministrstvo zgledovalo po Estoniji.

»Imamo problem, ki je velik 4,5 milijarde, in to je osnovno zdravstveno zavarovanje. Imamo problem absentizma, ki je vreden 700 milijonov, imamo problem dobičkov zdravstvenih zavarovalnic, ki je vreden 60 milijonov. Vsak dober gospodar se naprej loti velikega problema in ne najmanjšega, in še posebej se zaradi najmanjšega ne skrega, da se potem izmakne odgovornosti do velikega,« je glede prioritet pri reševanju zdravstva poudaril Golob, ki je s tem nakazal, da so težave največje pri ZZZS.

ZZZS očitke zavrača

Na celotno dogajanje se je precej ostro odzval dolgoletni generalni direktor ZZZS in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Po njegovih besedah je premier podlegel lobijem v zdravstvu, pri napadu na ZZZS pa gre za preusmerjanje pozornosti, ker vlada ni sposobna skrajšati čakalnih vrst in urediti upravljanja bolnišnic.

Danes so svoj pogled na dogajanje predstavili še v ZZZS. Ključne vidike načrtovane zdravstvene reforme je pojasnila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, ki je poudarila, da si za spremembo svoje vloge prizadevajo že več kot 10 let. Mlakarjeva je »odločno zavrnila« očitke, da bi iz ZZZS odtekal denar. Po njeni oceni je ZZZS »najbolj nadzirana institucija v Sloveniji«. Vsako leto jo revidira računsko sodišče in tudi za zadnje revizijsko poročilo za leto 2020 je bilo revizijsko poročilo ugodno, saj so znova prejeli pozitivno mnenje na pravilnost poslovanja. Si pa v ZZZS želijo več nadzora pri drugih deležnikih, kot so denimo bolnišnice, kjer se nabavlja oprema in se plačujejo zdravstveni delavci. Direktorica je spomnila na afero s preplačevanjem žilnih opornic, zato meni, da bi bilo smiselno, da se usmeri več pozornosti na porabo sredstev pri izvajalcih. Navedb Fakina ni želela konkretneje komentirati, a je dejala, da gre za velikega poznavalca področja. V ZZZS prav tako zavračajo obtožbe, da pred vlado nekatere podatke skrivajo. Je pa Mlakarjeva ob tem opozorila, da obdelujejo gromozanske obsege podatkov.

Potrebna sprememba zakonodaje

Mlakarjeva je predstavila tudi njihov pogled na ključne vidike zdravstvene reforme, pri čemer je poudarila, da si za spremembo svoje vloge prizadevajo že več kot 10 let. Želijo si predvsem aktivnejše vloge po vzoru sistemov v Avstriji in Nemčiji, pa tudi Estoniji, ki si jo je za zgled vzel minister Bešič Loredan. Za vse to je po njenih besedah potrebna predvsem sprememba zakonodaje. »Pričakujemo aktivnejšo vlogo plačnika in kupca zdravstvenih storitev, ki bo po načelih gospodarnosti in zdravstvene ekonomike ter na podlagi stroškovnih analiz izvajalcev postavljal realne cene zdravstvenih storitev.« Obenem je izpostavila, da od zdravstvene reforme pričakujejo jasno opredelitev, da je treba v Sloveniji okrepiti socialni model zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveni sistem, vključno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, po njenih besedah v zadnih nekaj letih postaja »vse bolj etatistično voden s strani države, brez jasnih pristojnosti in odgovornosti ostalih deležnikov v zdravstvenem sistemu.« To slabi njegovo učinkovitost in uspešnost, je poudarila.