Novice Svet24

Osebni arhiv

Razogljičenje je nujno. Električni avtomobili predstavljajo pot v trajnostni način mobilnosti, so pogoste besede politikov in načrtovalcev prihodnosti. Prebivalci, ki jim dolgoročna ekološka agenda v vsakdanjem življenju ni povsem v prvem planu, večinoma pozabijo na ideale in podnebne spremembe, ko pride do odločanja o nakupu avtomobila. Pomembno vloga ima cena, ki je pri električnih avtomobilih višja kot pri primerljivih avtih z motorjem na notranje izgorevanje. Na tej točki v igro vstopi država s subvencijami, davki, urejenimi sistemom polnilnic. Kako je vse to urejeno v Sloveniji? Pogovarjali smo se z dobrim poznavalcem problematike električnih vozil (EV) Ignacem Završnikom, predsednikom Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS).

Nekateri so odstopili od nakupa

»Slovenija trenutno spada v območje, ki se imenuje 'Slow Europe'. Prodaja EV je slabša in se slabša v primerjavi z drugimi državami iz različnih razlogov. Pred petimi leti smo pričakovali večji delež EV v letu 2022, saj so bili pogoji do leta 2020 boljši, nato pa so se drastično poslabšali,« nam je uvodoma razložil Završnik. Kaj vse se je spremenilo, zanima laičnega bralca, ki bi ga mikala nabava EV. »Znižale so se nepovratne finančne spodbude,« pove Završnik (najprej iz 7500 na 6000 evrov, leta 2021 pa padec na 4500 evrov pri nakupu 100-odstotno EV). V DeMS so prvi opozorili na nezavidljiv položaj kupcev, ki so tarnali: »Naročil sem električno vozilo in čez noč se je zaradi nižje nepovratne finančne spodbude cena dvignila za 22 odstotkov. Takšnega dviga cene si ne morem privoščiti.« Nekateri kupci so zato odstopili od nakupa, ker se jim je finančna konstrukcija podrla.

V Sloveniji so višje tudi cene vozil, (tako električnih kot drugih), imamo najnižjo ceno naftnih derivatov v primerjavi z drugimi državami v EU, kar po Završnikovih besedah ne spodbuja prehoda na EV. Pomemben faktor so tudi »visoke cene plačljive polnilne infrastrukture zaradi visokih cen električne energije za poslovne odjemalce.«

Glavne težave polnilnic v Sloveniji

Namen in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je splošna promocija e-mobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod družbe v nizkoogljično družbo na področju prometa. V društvu stalno podajajo predloge in skupaj sodelujejo na dogodkih. Na nas njih se obračajo posamezniki, podjetja, ustanove, ministrstva in z vsemi skušajo sodelovati. Završnik ob tem poudarja, da je treba razumeti, da niso profesionalna organizacija. »Vse, kar delamo, delamo prostovoljno v svojem prostem času,« pravi Završnik.

»Ne moremo izgubljati časa. E-mobilnost se bo uveljavila le, če bo polnjenje tako enostavno kot oskrba z gorivom, pri čemer podeželska območja ne smejo ostati zadaj,« je nedavno dejal nemški minister za promet Volker Wissing. V kakšnem stanju je polnilna infrastruktura v Sloveniji, smo povprašali Završnika. »Največji problem trenutne javne polnilne infrastrukture je zanesljivost delovanja, čas odprave morebitnih napak pri delovanju, zagotavljanje enakega standarda uporabe (npr. streha, način plačila) ter v zadnjem času cena plačljive polnilne infrastrukture. V primerjavi s ceno naftnih derivatov je uporaba plačljive polnilne infrastrukture za EV ekonomično nekonkurenčna oziroma izredno zapletena za cenovno primerjavo. Ob tem pa je pri postavitvi ultra hitrih polnilnic največji problem dolgotrajnost postopkov za umestitev v prostor,« je orisal trenutno stanje in detektiral probleme Završnik.

V boljšem položaju tisti, ki lahko polnijo avto doma

Vrnimo se h potrošniku. Na kaj naj bo pozoren potencialni kupec električnega avtomobila, ki je doma v bloku v mestu? »Za lastnika EV, ki živi v bloku in je 100-odstotno odvisen od javne polnilne infrastrukture, je trenutna situacija žal takšna, da je cena plačljive polnilne infrastrukture precej visoka in ne spodbuja prehoda na EV. Vsekakor bi bilo bolje, da se razmisli o obliki mobilnosti, ki je bolj primerna za mestna okolja in prinaša nižje stroške,« pojasnjuje predsednik DeMS. Bolj ugodna je pozicija nekoga, ki živi v hiši in ima možnost avto krmiti na domači polnilici. »Večina polnjenj se opravi doma po ceni, ki velja za gospodinjstva,« pravi sogovornik, ki predlaga, dinamično hišno polnilnico, ki se lahko prilagaja obremenitvam glavne varovalke. »Dnevnih 200 kilometrov pomeni od 30-40 kWh energije, ki jo dobimo preko hišne polnilnice.«

Preveriti stanje baterije

/

Doseg električnega avtomobila je odvisen od zmogljivosti baterij. »Tehnološki napredek je stalen in baterije postajo boljše in lažje,« je povedal Završnik in dodal, da je »večji problem trenutno zagotoviti količine, ki jih potrebuje globalni trg. In tu se tudi skriva odgovor o nižji ceni EV.«

Na kaj pa naj bo povprečno seznanjeni kupec pozoren pri nakupu rabljenih EV? »Na degradacijo baterije,« poduči Završnik. To pa se lahko večini primerov izmeri, najlažje pa se to vidi iz ocenjenega dometa v primerjavi z novim vozilom.

Za konec še o pomisleku, da električni avto ni primeren za daljše razdalje, za potovanja, počitnice? Spet je veliko odvisno od dostopnosti polnilnic in dosega. »Ob ustrezni ultra hitri polnilni infrastrukturi tega problema ne vidim. Postanki niso dolgi, če vozilo omogoča ultra hitro polnjenje,« razmišlja naš sogovornik, ki je v lanskem letu sam opravil potovanje iz Ljubljane do Amsterdama in nazaj, o čemer lahko podrobneje preberete na spletni strani DeMS.

Profimedia

Kakšne poteze bi morali potegniti odločevalci, da bi bilo zanimanje za električne avtomobile večje? V društvu DeMS so državi predlagali več ukrepov za pospešitev prehoda v e-mobilnost. Razdeli so jih na dva sklopa.

Električna vozila

1. Dolgoročnost ukrepov, ki so znani in veljajo vsaj štiri leta od sprejema, da lahko prebivalstvo in podjetja načrtujejo naložbe.

2. Ukinitev DDV-ja za vsa nova električna vozila za pravne in fizične osebe do doseganja strateških ciljev (norveški model). S tem se izognemo birokraciji izdajanja odločb s strani Eko Sklada.

3. Pozitivna diskriminacija uporabnikov električnih vozil, prioritetno parkiranje, vstopi v mesto in rumeni pasovi, brezplačna parkirnina na vseh javnih parkirnih prostorih v Sloveniji in uvedba zelenih tablic. Vsi ukrepi se izvajajo izključno za 100-odstotno BEV (baterijska električna vozila).

4. Elektrificiranje javnega prevoza, taksijev avtobusov, saj opravijo največ kilometrov v mestih in s tem znižanje izpuste v naseljih.

Profimedia

Javna polnilna infrastruktura

1. Čimprejšnja uveljavitev AFIR EU direktive za plačilo s kreditnimi karticami.

2. Začasna ukinitev plačila priključne moči za lastnike polnilne infrastrukture. Ko se doseže cilj iz strategije, se predvidi postopen dvig.

3. Država zagotovi izgradnjo elektroenergetske infrastrukture za postavitev polnilne infrastrukture na nepokritih mestih in občinah po Sloveniji in strateških prometnih linijah, tako tranzitnih kot medkrajevnih. Potrebno je z infrastrukturno opremiti vsa večja mesta v Sloveniji.

4. Mesta morajo zagotoviti pravico do polnjenja v stanovanjskih naseljih skladno s predlogom DeMS.

5. Država prioritetno spodbuja postavitev polnilnic v turističnih krajih in znamenitostih, hoteli in večji nastanitveni ponudniki postavijo polnilno infrastrukturo.

6. Vsa obstoječa javna parkirišča za večje število vozil se opremijo s polnilno infrastrukturo, ki omogoča vsaj počasno polnjenje.

Profimedia