Beseda bo tekla predvsem o pripravi reform in prioritet za leto 2023, pri čemer bo osrednjo vlogo odigralo reševanje klavrnih razmer v zdravstvu, gordijski vozel, ki ga koalicija želi presekati s težko pričakovano zdravstveno reformo. Na mizi še zdaleč ne bo samo zdravstvo, temveč bodo razpravljali tudi o pokojninski, davčni in šolski reformi, reformi plačnega sistema ter o stanovanjski politiki. »Mi bomo dali rešitve na mizo in iskali konsenz. Kdor bo želel, se bo pridružil, kdor se ne bo želel, je to njegova stvar,« je zlasti glede reforme zdravstvenega sistema poudaril premier Robert Golob ter s tem nakazal, da je v koaliciji nujna konsolidacija, s tem pa tudi širše prevzemanje odgovornosti za vse prihodnje korake.
Nad zdravstveno reformo bo bdel Golob
Na področju priprave obljubljene zdravstvene reforme so se po tem, ko sta ministrstvo za zdravje pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides vsaj začasno zakopala bojno sekiro, zgodili nekateri večji premiki. Priprave reforme namreč v nasprotju s pričakovanji ne bo koordiniral Bešič Loredan, temveč sam Golob, ki bo usmerjal delo medresorske delovne skupine za zdravstvo. Slednjo sestavljajo še ministri za zdravje, finance in javno upravo, pod njeno okrilje pa bo spadal tudi strateški svet za zdravstvo, ki bo po navedbah Goloba sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov. Njegovo vodenje na povabilo Bešiča Loredana prevzema znani kirurg Erik Brecelj. Vizija zdravstvene reforme bo jasna šele, ko bodo znani njeni prvi obrisi, a naj bi med drugim naslovila tudi pereče vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je ena ključnih stavkovnih zahtev civilne iniciative Glas ljudstva. Ukinitev že dlje časa trdno zagovarjajo tudi v strankah SD in Levica. Ne nazadnje to predvideva tudi koalicijska pogodba.
Prenova plačnega sistema
Morda je najbolj vroč kostanj trenutno v žerjavici plačnega sistema v javnem sektorju, kjer vladi preti silovit stavkovni val. Po več sporazumih s sindikati v zdravstvu, vključno s Fidesom, po dogovoru s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in darilu, ki so ga prejeli sodniki in tožilci, se je po pobočju začela kotaliti snežna kepa. Tako svoje zdaj zahtevajo tudi vojaki, gasilci, policisti, redarji ter zaposleni v klasični državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti, vključno z javnimi uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in Geodetske uprave RS. Vlada bo glede na napovedi zagato rešila s prenovo plačnega sistema, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa bo izhodišča predstavila na današnjem koalicijskem vrhu. Znan je že predlog o vzpostaviti razmerja med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem, napoveduje pa se tudi oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, a so na poti prenove številne čeri. Ena od njih je tudi podoba v javnosti. Ljudem namreč ne bo ostalo neopaženo, da je glede na podatke Statističnega urada RS (Surs) povprečna bruto plača v javnem sektorju kar za dobrih 400 evrov višja od povprečne plače v zasebnem sektorju. Povprečna plača v Sloveniji je denimo oktobra 2022 znašala 2024,03 evra bruto oziroma 1317,60 evra neto, pri čemer je v javnem sektorju znašala 2327,32 evra bruto oziroma 1501,25 evra neto, v zasebnem sektorju pa 1888,88 evra bruto oziroma 1235,77 evra neto.
Dvig upokojitvene starosti?
Koalicija bo na vrhu zagrizla tudi v pripravo izhodišč pokojninske reforme. Na mizi bo med drugim vprašanje postopnega zvišanja odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove v obdobju od leta 2026 do 2030 ter postopnega dviga upokojitvene starosti. Slovenija je med evropskimi državami z najnižjo starostno mejo za upokojitev, kažejo podatki iz lanskega poročila o pokojninskih sistemih, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slednja Sloveniji svetuje, naj v naslednjih petih letih najnižjo starost ob upokojitvi zviša na vsaj 62 let ob 42 letih delovne dobe, kasneje pa celo na 64,6 leta starosti in 44,6 leta delovne dobe. Upokojitvena starost pri nas je trenutno 60 let in 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec dvigu upokojitvene starosti sicer ni naklonjen. Obljubil je, da bodo naredili vse, da dviga upokojitvene starosti ne bo.
Naslovili bodo tudi stanovanjsko problematiko
Glede na napovedi bo na dnevnem redu koalicijskega vrha tudi stanovanjska politika. Kaj natančno to pomeni, ni znano, je pa še eno področje, ki je v prvem letu Golobove vlade deležno veliko besed, a se na korenite ukrepe še čaka. Koalicijska pogodba sicer predvideva okrepitev delovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in podporo drugim modelom financiranja, pri čemer je cilj zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac hrbtenico javnega stanovanjskega sistema vidi v stanovanjskih skladih. Nedavno je med drugim napovedal, da bodo v okviru novega ministrstva do konca mandata oblikovali stabilen in robusten sistem, ki bo v prihodnjem letu lahko zagotovil tisoč stanovanj, do konca mandata pa dva tisoč stanovanj letno.
