Podjetje Towra

Stari znanci iz afere Teš 6 od države terjajo deset milijonov evrov

Primož Cirman
9. 12. 2022, 17.21
Deli članek:

Koliko denarja od države zahteva podjetje s sedežem v Luksemburgu, ki je sodelovalo v številnih slovenskih privatizacijskih zgodbah?

STA
Premogovnik Velenje

Podjetje Towra je že nekaj let registrirano kot družinska fundacija. Po podatkih iz Luksemburga je njegov zastopnik Bogdan Pušnik. Za revidiranje podjetja je zadolžen Zijad Sušić, odvetnik iz Bosne in Hercegovine, kjer je Pušnik vrsto let deloval v različnih privatizacijskih in delniških poslih. Kdo vse je med dejanskimi lastniki podjetja Towra, ni mogoče izvedeti. Prav tako ne, ali in kolikšen lastniški delež ima v njem Ivan Pušnik, ki je povezan tudi z novim dobaviteljem indonezijskega premoga v Velenje, švicarsko skupino Petraco Group. Kriminalistična preiskava v zadevi Teš 6 je že pred leti ugotovila, da je komercialne zapise podjetja Towra kupoval tudi Uroš Rotnik. Vanje je vložil 750.000 evrov denarja, še 670.000 evrov pa posodil Bogdanu Pušniku.

Premogovnik Velenje, edini delujoči slovenski rudnik, je že nekaj časa v težavah. Po nedavnem sesutju glavnega odkopnega polja mora premog uvažati iz Indonezije. To je sprožilo verižno reakcijo v državni energetiki. Izpad proizvodnje premoga v Velenju je namreč zaustavil tudi Termoelektrarno Šoštanj (Teš). Vse to je skupaj s sušo, ki je oklestila obratovanje hidroelektrarn, in podražitvami elektrike na mednarodnih trgih udarilo po Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Država je zato ta teden zaradi izgube vanj vložila pol milijarde evrov dodatnega kapitala. Toda v senci dogajanja v državni energetiki želijo zdaj račun državi izstaviti še nekateri igralci iz afere Teš 6. Ti so namreč na arbitražnem sodišču v Washingtonu vložili zahtevek za tožbo, s katero od Republike Slovenije zahtevajo najmanj deset milijonov evrov odškodnine z obrestmi. Gre za povračilo denarja, ki so ga po njihovem mnenju neupravičeno izgubili kot nekdanji delničarji Premogovnika Velenje. Tožbeni zahtevek proti državi je uradno vložilo podjetje Towra. Sedež ima v Luksemburgu, v zadnjem desetletju in pol pa je sodelovalo v številnih slovenskih privatizacijskih zgodbah. Obvladuje ga finančnik Bogdan Pušnik, eden od obdolžencev na sojenju zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji šestega bloka Teša. Specializirano državno tožilstvo mu očita domnevno kaznivo dejanje pranja denarja, s katerim naj bi nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku pomagal legalizirati provizije pri tem 1,43 milijarde evrov vrednem projektu. Tako Pušnik kot Rotnik očitke tožilstva zanikata. Njegov brat Ivan Pušnik pa že vrsto let velja za ključnega slovenskega igralca v poslih s premogom in enega najvplivnejših ljudi iz zakulisja domače energetike.

Mediaspeed
Podjetje s sedežem v Luksemburgu, ki ga obvladuje finančnik Bogdan Pušnik (na fotografiji), je vložilo tožbeni zahtevek proti državi.

Zahtevali bogastvo, dobili drobiž

Kot že omenjeno, je podjetje Towra tožbeni zahtevek vložilo kot eden od nekdanjih malih delničarjev Premogovnika Velenje. Ti so imeli v lasti 22 odstotkov te družbe. Več let so državo in HSE na različne prepričevali, naj od njih odkupi nelikvidne delnice premogovnika. Najglasnejši pri tem je bil Bogdan Pušnik. Mali delničarji so tako zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji premoga v Šoštanj proti nekdanjemu vodstvu premogovnika vložili 17-milijonsko tožbo. S HSE so bili pravno vojno z odškodninskimi in izpodbojnimi tožbami, skupščinami, sklicanimi v nedeljo ob štirih zjutraj, in zahtevami za posebne revizije. Še leta 2014 so mali delničarji premogovnika zahtevali 20 evrov na delnico, skupno dobrih 12 milijonov evrov. Toda njihovi načrti so se porušili, potem ko je premogovnik v času Milana Medveda zašel v resne finančne težave. HSE ga je zato moral leta 2015 reševati z dodatnim kapitalom. S tem vplačilom so se deleži preostalih delničarjev praktično izničili. Na koncu so mali delničarji od HSE prejeli pičlih 59 centov na delnico, skupno 360 tisoč evrov. Takrat so opozarjali na »formalne manipulacije z zmanjšanjem in povečanjem kapitala«. Njihov odvetnik Vladimir Bilić je napovedal, da bodo storili vse, tudi v tujini, za izpeljavo postopkov organov odkrivanja in pregona.

ICSID
Luksemburška Towra je tožbeni zahtevek vložila na arbitražno sodišče v Washingtonu.

Skrito premoženje nekdanjega »tajkuna«

Vmes je kriminalistična preiskava razkrila nove razsežnosti zgodbe. Izkazalo se je namreč, da se je v delnicah Premogovnika Velenje, za katere so mali delničarji prejeli manj denarja od pričakovanj, skrivalo tudi premoženje nekdaj največjega lastnika in generalnega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki zaradi njenega oškodovanja na Dobu prestaja devetletno zaporno kazen. Šrot je bil lastnik luksemburškega podjetja Jobelux, ki je v delniških poslih z družbami iz skupine Laško ustvarilo osem milijonov evrov dobička. Ta denar je nato vložilo v nove nakupe delnic, med drugim v šest odstotkov delnic premogovnika, vrednih 3,3 milijona evrov. Te delnice so bile sprva uradno v lasti Pušnikovega podjetja MP Naložbe, ki ga je vodil Bogdan Pušnik, nato pa jih je večina končala v rokah luksemburške Towre. Preiskava je naplavila imena številnih vplivnežev. HSE je tako v odkup teh delnic na različne načine poskušala prepričati tudi Andrijana Starina Kosem, nekdaj prva kadrovnica Janeza Janše v državnem gospodarstvu, pozneje pa ključna Šrotova zaupnica. Kriminalisti so preiskovali sume, da naj bi jo Šrot z denarjem iz delnic premogovnika želel »izplačati« za sodelovanje pri skupnih podvigih. V času največjih pritiskov je HSE vodil Blaž Košorok, ki je bil pozneje zaposlen v švicarskem podjetju Ivana Pušnika.

Bobo
V delnice Premogovnika Velenje je vlagal tudi nekdanji prvi laški pivovar Boško Šrot (na fotografiji). Skrit je bil za podjetji Bogdana Pušnika.

Kdo sploh od države zahteva denar 

Tudi zato je v zgodbi ključno vprašanje, kdo je sploh vlagatelj tožbenega zahtevka, ki si od države obeta vsaj deset milijonov evrov z obrestmi. Podjetje Towra je že nekaj let registrirano kot družinska fundacija. Po podatkih iz Luksemburga je njegov zastopnik Bogdan Pušnik. Za revidiranje podjetja je zadolžen Zijad Sušić, odvetnik iz Bosne in Hercegovine, kjer je Pušnik več let deloval v različnih privatizacijskih in delniških poslih. Kdo vse je med dejanskimi lastniki podjetja Towra, ni mogoče izvedeti. Prav tako ne, ali in kolikšen lastniški delež ima v njem Ivan Pušnik, ki je povezan tudi z novim dobaviteljem indonezijskega premoga v Velenje – švicarsko skupino Petraco Group. Kriminalistična preiskava v zadevi Teš 6 je že pred leti ugotovila, da je komercialne zapise podjetja Towra kupoval tudi Uroš Rotnik. Vanje je vložil 750 tisoč evrov denarja, še 670 tisoč evrov pa posodil Bogdanu Pušniku. Podjetje Towra, ki je leta 2008 prvemu možu DZS Bojanu Petanu pomagalo pri prevzemu Term Čatež, je imelo na zadnji dan lanskega leta za dobrih 400 tisoč evrov premoženja. Za zastopanje v ZDA pa je najelo ugledno odvetniško pisarno Baker & Hostetler. Ta je sodelovala pri vodenju likvidacije krovnega podjetja pokojnega ameriškega finančnika Bernieja Madoffa, »očeta« največje finančne prevare v zgodovini ZDA.