Se še izplača delati?!

Razlika med brezposelnima in zaposlenima staršema z minimalno plačo minimalna

Monika Horvat
7. 12. 2022, 17.36
Posodobljeno: 7. 12. 2022, 17.45
Deli članek:

Država je novembra prejemnikom rednih denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka nakazala energetski dodatek in prvo izmed treh izplačil draginjskega dodatka za otroke.

Profimedia
Da je v Sloveniji razmerje med socialnimi transferji in minimalno plačo premajhno, je že leta 2016 pritrdila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Samo tako bo denimo štiričlanska družina skupaj prejela dobrih 1100 evrov. Glede na vse socialne transferje, oprostitve in subvencije se zlasti tisti, ki vsak dan delajo za minimalno plačo, sprašujejo, ali je še vredno. Preverili smo, kaj se zares izplača …

Da je v Sloveniji razmerje med socialnimi transferji in minimalno plačo premajhno, je že leta 2016 pritrdila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. S Centrom za socialno delo Sp. Podravje smo preverili, do katerih pomoči so upravičeni tisti, ki so brezposelni (brez dohodkov in premoženja), ter pripravili domnevni izračun, koliko prejme štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma, kjer sta oba starša zaposlena in imata minimalno plačo, ter koliko prejme družina, kjer sta oba brezposelna in prejemnika denarne socialne pomoči (DSP). Kot so nam dejali, center preuči vsak primer posebej, zato ni mogoče posplošeno navesti, do kakšnega zneska v okviru nekega socialnega transferja je kdo upravičen. Vsi namreč ne živijo v enakih okoliščinah.

Denarna socialna pomoč za družine: od 746 do 1409 evrov

Na Centru za socialno delo Sp. Podravje so lani izplačali malo več kot 42.100 denarnih socialnih pomoči, kar pomeni, da je pomoč povprečno mesečno prejelo 3510 oseb. Izplačanih je bilo skupno več kot 13 milijonov evrov, povprečna izplačana DSP je znašala 310 evrov. Letos je bilo za to do novembra porabljenih blizu 9,3 milijona evrov, nakazanih pa je bilo okoli 29 tisoč pomoči. Povprečno izplačilo je znašalo 321 evrov.

Če sta oba starša brezposelna ali je zaposlen le eden in dohodek na osebo ne dosega meje dohodka, ki je zakonsko predpisana, hkrati pa nimata dovolj sredstev za preživetje, premoženja in prihrankov, sta upravičena do denarne socialne pomoči. »Minimalna višina DSP za samsko osebo znaša 421,89 evra in za samsko delovno aktivno osebo (polni delovni čas) 637,05 evra. Za vsako naslednjo odraslo osebo najmanj 240,48 evra ter za otroka osebe, ki uveljavlja denarno pomoč, dokler ga je dolžna preživljati, 248,92 evra. Višina cenzusa za varstveni dodatek znaša za samsko osebo 620,18 evra. Ta je odvisna od števila družinskih članov, višine prihodkov, premoženja, ali so delovno aktivni ali ne ... Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta v višini razlike med ugotovljenimi dohodki posameznika ali družine in cenzusom,« so pojasnili.

Za najmanj 60 ur prostovoljstva lahko tako samska brezposelna oseba skupaj z dodatkom za delovno aktivnost mesečno prejme 531,58 evra pomoči, kar je precej blizu minimalni pokojnini za 40 let delovne dobe. Par brez otrok je upravičen do 662 evrov denarne socialne pomoči. Enostarševski družini z mladoletnim otrokom pripada največ 746 evrov, z dvema mladoletnikoma 919 evrov ter s tremi otroki 1296 evrov. Minimalni prihodek tričlanske družine z brezposelnima staršema pa je 911 evrov, štiričlanske družine 1160 in petčlanske 1409 evrov.

Številne olajšave in oprostitve

Oglejmo si primerjavo dohodkov štiričlanske družine, kjer starša delata za minimalno plačo, otroka pa obiskujeta vrtec ali šolo, z družino, kjer sta oba starša brezposelna. Gre sicer za domnevni primer, ki nam da oceno. V izračunu namreč nismo upoštevali vseh dejavnikov, kot so regres, ki običajno družinam poviša prihodke, ter na drugi strani dohodkovni razred, kar vpliva na višjo ceno vrtca in nižje otroške dodatke. Prav tako nismo upoštevali izredne denarne pomoči in tako dalje. Za lažjo primerjavo smo predpostavili, da sta družini brez premoženja.

Minimalna plača znaša okoli 778 evrov neto, družina je upravičena tudi do 169 evrov otroškega dodatka, kar pomeni, da je njihov mesečni dohodek skupno okoli 1725 evrov.

Medtem ko družina z brezposelnima staršema prejme 951 evrov denarne pomoči in skoraj 100 evrov več otroškega dodatka (258 evrov otroškega dodatka). Njihov skupni mesečni prihodek je 1209 evrov. Ta je sicer nekoliko nižji, a so prejemniki socialnih pomoči upravičeni do cele vrste drugih oprostitev in subvencij, med drugim tudi za 10–20 odstotkov višje subvencije vrtca v primerjavi z družino z minimalno plačo. Slednja glede na povprečno ceno oskrbnin v vrtcu plača najmanj 85 evrov za otroka, medtem ko je brezposelna družina tega plačila lahko povsem upravičena (večina jih sicer plača 10 odstotkov, okoli 40 evrov). Obe družini imata brezplačno šolsko malico, otroci brezposelnih tudi kosilo, kar pa ne velja za večino družin z minimalno plačo. Višina cene kosila se od vsake šole razlikuje. Po javno objavljenih podatkih je povprečna cena 2,75 evra na dan, kar za enega otroka znese okoli 60 evrov na mesec (za 22 dni). Če povzamemo, družini z minimalnim dohodkom ostane okoli 370 evrov več. A to nikakor ni končni znesek, saj se dodatne prednosti še ne končajo. V primeru najetega neprofitnega stanovanja država brezposelnim krije največ 85 odstotkov najemnine, prejemniki denarne pomoči so oproščeni plačila RTV-prispevka (slabih 13 evrov), plačila prispevka za obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje (okoli 35 evrov) ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), na drugi strani pa so upravičeni do najvišjih državnih štipendij. Na voljo so jim tudi prehrambni paketi humanitarnih organizacij. Razlika se (brez upoštevanja subvencije najemnine, vrednosti prehrambnih paketov in NUSZ) tako zniža že na okoli 280 evrov. Iz izračuna je izvzeta enkratna izredna denarna socialna pomoč (za njo lahko zaprosijo tudi osebe z nizkimi dohodki), kjer je najvišji znesek 421,80 evra za samsko delovno neaktivno osebo ali največ 1160,21 evra za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve. Izplača se lahko dvakrat na leto, v izrednih primerih celo trikrat. Navsezadnje pa je razlika tudi v plačilu dohodnine – tisti z nižjimi dohodki plačajo manj kot tisti z višjimi.

Desetčlanski družini vsak mesec 2400 evrov, novembra pa skoraj 5000 evrov!

Sicer pa so socialni transferji za veččlanske družine še višji. Na ptujskem centru za socialno delo so navedli primer desetčlanske družine, ki vsak mesec na račun prejme okoli 2400 evrov (1268 evrov socialne pomoči ter 1171 evrov otroških dodatkov). Novembra jim je pripadlo še 1285 evrov energetskega dodatka ter prvo od treh izplačil draginjskega dodatka v višini 982 evrov. Torej skupaj kar 4706 evrov!

Ne preseneča, da torej marsikdo razmišlja, ali se izplača delati. Na ptujskem centru poudarjajo, da je tistim, ki potrebujejo pomoč, treba pomagati, zlasti če imajo otroke. Na ugotovitev, da seštevek denarnih socialnih pomoči, otroških dodatkov in preostalih pomoči ni dosti manjši od dveh minimalnih plač, pa na kratko odgovorijo, da minimalne in nizke plače ne omogočajo dostojnega preživetja družin, ki so pogosto v stiski in zaprošajo za pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoč.