Po dolžini poslanskega staža prvak Janša

Pred natanko 30 leti smo izvolili prve poslance v državni zbor

Mihael Korsika
6. 12. 2022, 05.35
Deli članek:

Pred natanko tremi desetletji so v Sloveniji potekale prve volitve v državni zbor v samostojni državi, na katerih pa je zmagala LDS. S tem se je začela dolgoletna vladavina stranke, večino časa pod vodstvom pokojnega Janeza Drnovška. Trajala je do leta 2004, ko je oblast prevzela prva vlada Janeza Janše.

Bobo
Godba pred voliščem 6. decembra 1992 v Domžalah

arhiv Vestnika
Prvi predsednik državnega zbora je leta 1992 postal France Bučar.

Na današnji dan pred 30 leti se je na prve volitve v državni zbor v samostojni državi odpravilo 1.188.378 volivcev, ki so izbirali prvih 90 poslancev v parlamentu. Volitev se je udeležilo 85,6 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo, na aprilskih parlamentarnih volitvah je svoj glas oddalo slabih 71 odstotkov volivk in volivcev.

Ob jubileju prvih volitev poslancev v samostojni Sloveniji bo danes v državnem zboru potekala slavnostna akademija, ki jo skupaj organizirata državni zbor (DZ) in Društvo poslancev 90. Slovesnost bodo začeli z minuto molka, namenjeno pokojnim nekdanjim poslankam in poslancem, v nadaljevanju pa bodo zbrane kot slavnostni govorci nagovorili predsednik Slovenije Borut Pahor, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, zgodovinar Jure Gašparič in predsednik Društva poslancev 90 Marjan Podobnik.

Leta 1992 parlamentarni prag prestopilo osem strank

Prve volitve v državni zbor so potekale slabo leto po uveljavitvi nove slovenske ustave, ki jo je takratna skupščina sprejela 23. decembra 1991. Nova ustava samostojne države je postavila temelje parlamentarni ureditvi države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Ob tem je državni zbor določila kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ.

Volitev 6. decembra se je udeležilo 85,6 odstotka volilnih upravičencev, z dobrimi 23 odstotki pa je zmagala Liberalna demokracija Slovenije (LDS). Prestop parlamentarnega praga je takrat uspel še sedmim strankam – Slovenskim krščanskim demokratom (SKD), Združeni listi, Slovenski nacionalni stranki (SNS), Slovenski ljudski stranki (SLS), Demokratski stranki (DS), Zelenim in Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS). Ob tem je treba poudariti, da so morale stranke na prvih volitvah v državni zbor za vstop v parlament dobiti vsaj triodstotno podporo volivcev. Štiriodstotni volilni prag za uvrstitev v parlament sicer velja od državnozborskih volitev leta 2000. 

Vrnimo se v leto 1992, ko se je 90 novoizvoljenih poslancev na konstitutivni seji prvega sklica državnega zbora zbralo 23. decembra 1992. Sejo je do izvolitve predsednika DZ vodil najstarejši poslanec France Bučar (DS). Prvi predsednik DZ je postal Herman Rigelnik (LDS), funkcijo podpredsednika so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni). Na ustanovni seji državnega zbora je pred poslanci zaprisegel tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.

Bobo
Vodstvo SLS pričakuje razultate prvih volitev v državni zbor.

Vlada v povprečju zdrži dve leti

Predsednik vlade je po prvih parlamentarnih volitvah januarja 1993 postal vodja LDS Janez Drnovšek. Državni zbor je v 30-letni zgodovini izvolil devet različnih premierjev, ki so do danes skupno vodili 15 slovenskih vlad. V 30 letih delovanja državnega zbora se je zvrstilo devet sklicev, peti, šesti in sedmi mandat so se končali predčasno. V tem času je DZ vodilo 14 predsednikov, v zdajšnjem sklicu pa ga prvič vodi predsednica.

Poslansko funkcijo je po podatkih DZ, ki zajemajo stanje na dan 15. novembra 2022, opravljalo 946 različnih poslank in poslancev, od tega 213 poslank. Najdlje je funkcijo poslanca po podatkih, objavljenih na spletni strani DZ, opravljal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, 9312 dni. Po dolžini poslanskega staža mu sledijo prvak SDS Janez Janša, ki mu je poslanski mandat zaradi drugih nezdružljivih funkcij v več mandatih miroval, ter poslanki SDS Eva Irgl in Alenka Jeraj.

Uspeli le dve interpelaciji

V državnem zboru je bilo do zdaj vloženih že 52 interpelacij proti ministrom in tri interpelacije proti vladi. Prva interpelacija vlade je leta 1997 doletela vladno ekipo Janeza Drnovška, naslednjič se je to zgodilo vladi Antona Ropa le dva meseca pred državnozborskimi volitvami leta 2004. Zadnja vlada, ki je bila interpelirana v celoti, je bila leta 2016 vlada Mira Cerarja, vse pa so bile neuspešne.

Opozicija je tako do zdaj institut interpelacije izkoristila predvsem za brezplačno medijsko propagando, saj je državni zbor za obravnavo interpelacij do zdaj skupno porabil dva delovna meseca, le v dveh primerih pa je bila interpelacija uspešna.

Prvič je ta instrument leta 1996 odnesel tedanjega zunanjega ministra Zorana Thalerja. Njegovo razrešitev je po enem letu mandata predlagala skupina 11 poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico, ki je ministru poleg osebne nesposobnosti očitala tudi kršenje zakonov. Osebna nesposobnost Thalerja je po njihovi oceni povzročila zastoj v slovenskih pogajanjih s sosednjimi državami in tudi Evropsko unijo.

Drugič in zadnjič je interpelacija uspela pred dobrima dvema desetletjema, ko se je moral februarja 1999 od stolčka notranjega ministra posloviti eden najtesnejših sodelavcev tedanjega premierja Janeza Drnovška, Mirko Bandelj.

Bobo
Dvorana prvega državnega

Interpelacijo je vložila skupina 24 poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo, Bandlju pa je med drugim očitala, da »je zavestno ustvarjal pogoje, s katerimi je ali bi lahko omogočil uporabo posebnih metod in sredstev (prisluškovanje, zasledovanje, odpiranje pisem itd.) za nadzorovanje in spremljanje parlamentarne opozicije v Sloveniji«. Bandljevo razrešitev je podprlo 49 poslancev.
Interpelacija je posredno odnesla še štiri ministre. Ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja leta 1995, obrambnega ministra Alojza Krapeža leta 1998, leta 2010 še ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika ter leta 2021 ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec. Vsi štirje so namreč odstopili med razpravo o interpelaciji, torej še pred glasovanjem.