KVORUM

Koliko Slovencev mora glasovati proti, da padejo Golobovi zakoni?

Ž.K.
27. 11. 2022, 19.02
Posodobljeno: 27. 11. 2022, 19.22
Deli članek:

Zaradi pravil, ki jih določa referendumska zakonodaja, bodo rezultati današnjega glasovanja znani šele po novem letu.

STA
Premier Robert Golob je popoldne oddal svoj glas.

Slovenci smo se še tretji teden zaporedoma podali na volišča, da bi izrazili bodisi strinjanje bodisi nestrinjanje s tremi zakoni, ki jih je pripravila vlada Roberta Goloba. Pobudniki referendumov so imeli zahtevno nalogo, saj za uspeh ni dovolj zgolj večina glasov proti, ampak morajo doseči tudi relativno visoko postavljen kvorum. Zakon je na referendumu namreč zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev mora tokrat proti uveljavitvi vsakega izmed zakonov glasovati 338.869 volivcev, je v začetku tedna sporočila DVK. Po podatkih DVK je do 16.00 svoj glas oddalo že 466.516 volivk in volivcev.

Kako uspešni so bili pobudniki referendumov, bo znano pozno zvečer, predvidoma po 23 uri. Prvi rezultati naj bi bili znani po 20 uri.  V ponedeljek jih bodo dopolnjevali še z izidom glasovanja po pošti iz Slovenije, 5. decembra pa z glasovnicami iz tujine.  A pozor: Uradni izidi referendumov bodo predvidoma znani šele januarja prihodnje leto. Zaradi ugotavljanja kvoruma bo namreč ministrstvo za notranje zadeve pripravilo še podatke o številu volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika o zaključka glasovanja. To bo glede na rokovnik referendumskih opravilo 14. januarja, DVK pa bo poročilo o končnem izidu glasovanja sprejela najpozneje 24. januarja.

Zavrnitveni kvorum je bil na referendumih doslej dosežen le dvakrat. Volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, lani pa še novelo zakona o vodah. Od skupaj 20 zakonodajnih referendumov doslej je bilo sicer od uveljavitve zavrnitvenega kvoruma izpeljanih pet. Potreben kvorum ni bil dosežen leta 2014, ko so volivci odločali o noveli zakona o arhivih, ter leta 2017 in 2018, ko so volivci dvakrat odločali o zakonu o drugem tiru.

Na tiskovni konferenci DVK pretekli ponedeljek se je sicer omenjala tudi možnost, da bi ob morebitnem očitnem padcu referendumov vlada prosila DVK za pospešitev postopkov.