Kje vidi rešitev kosovskega vprašanja?

Prvi slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan Frangeš: Skrajni čas za napredek Kosova in BiH

E.J./STA
26. 11. 2022, 11.24
Deli članek:

Okoliščine za dosego končnega dogovora o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino so naklonjene kot še nikoli, je v pogovoru za STA ocenil slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan Anžej Frangeš. Meni tudi, da je sedaj prava priložnost, da EU na vrhu decembra BiH podeli status kandidatke za članstvo, za kar se zavzema Slovenija.

Facebook/zajem slike
Posebni odposlanec za Zahodni Balkan mag. Anžej Frangeš in pooblaščena ministrica Barbara Majcen sta bila 21. in 22. novembra na delovnem obisku v Sarajevu in Banja Luki.

Karierni diplomat Anžej Frangeš, ki ga je zunanja ministrica Tanja Fajon septembra imenovala za posebnega odposlanca za Zahodni Balkan, se je s kosovskim vprašanjem ukvarjal vrsto let na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu, kot regionalni oficir za zvezo med Beogradom in Prištino v Eulexu ter kot član delegacije EU v Beogradu, kjer je bil med letoma 2014 in 2016 zadolžen za dialog med stranema.

Kje vidi rešitev kosovskega vprašanja?

V pogovoru za STA je na vprašanje, kje vidi možnosti za rešitev kosovskega vprašanja glede na to, da Srbija zavrača priznanje Kosova, izpostavil, da gre za težko, zapleteno vprašanje in da se EU z dialogom med stranema aktivno ukvarja že od leta 2011. "Gre za proces normalizacije odnosov, ki je bil potreben, potem ko je bilo po koncu 90. let zelo oteženo življenje ljudi na Kosovu. Cilj sprva tehničnega dialoga, ki je postal političen, je bil, da se uredijo aspekti vsakodnevnega življenja ljudi, kot so potovanja, nakupovanje ipd.," je povedal.

Pri tem so prišli relativno daleč, meni, niso pa še dosegli končne rešitve. "Ves čas je potekal proces manjših korakov, ki bi vodili do končnega sporazuma o normalizaciji odnosov, s tem da ni bilo vnaprej določeno, kaj se pod tem razume," je pojasnil in dodal, da je v zadnjih letih to postalo vse težje. Meni pa, da za končni sporazum trenutno obstajajo "okolje in priložnosti, ki niso bili še nikoli tako izraziti, a to ni dovolj". Za dogovor bo namreč "potrebno zelo veliko politične volje in tudi političnega poguma", pravi. "Gre namreč za vprašanja, ki se jih na koncu rešuje s kompromisom, kar pomeni, da morata obe strani nekaj izgubiti, kar v političnem smislu ni vedno lahko," je pojasnil. Okoliščine so ugodne, ker sta na obeh straneh "močna voditelja, ki imata podporo javnosti in sta dobila veliko podporo na volitvah, tako da lahko sprejmeta določene odločitve in jih tudi implementirata". Tako v Srbiji kot na Kosovu v prihodnjih dveh letih niti niso predvidene redne volitve, pa tudi "v Evropi in čez Atlantik so postavljene vlade glavnih držav, ki so najbolj aktivne v tem procesu", je dejal.

BiH in EU

Meni še, da je sedaj tudi priložnost, da Evropska unija na decembrskem vrhu Bosni in Hercegovini dodeli status kandidatke za članstvo v EU, za kar se zavzema Slovenija. Na podlagi geopolitičnih in globljih razmislekov je namreč prepričana, da mora EU odločitev sprejeti sedaj, saj je vprašanje, "kdaj se bo znova pojavila takšna priložnost", je dejal.

Ko bi dobila status kandidatke, bi BiH še vedno morala izpolniti vse pogoje za odprtje pogajanj in poglavij, saj je to relativno natančno določeno. "S tem, ko bi dobila status kandidatke, ti pogoji ne bi odšli stran, torej zaradi tega ji ne bi bilo nič prikrajšano. Vse, kar bodo morali narediti, če bodo želeli napredovati, bodo morali narediti," je izpostavil.

Kaj počne posebni odposlanec?

Prvi slovenski posebni odposlanec za Zahodni Balkan je za STA še pojasnil, da je njegova funkcija "predvsem operativna delovna funkcija znotraj zunanjega ministrstva, strokovno diplomatska funkcija", za katero so v pogovorih znotraj MZZ ugotovili, da je potrebna, da bi se ob običajnih diplomatskih stikih lahko bolj kontinuirano in pogosto srečevali s predstavniki na vseh ravneh. "Gre za dodatno komplementarno raven političnim stikom, s katero poglabljamo stike, ki jih že imamo," je opredelil namen svoje funkcije.

Podobne posebne predstavnike imajo tudi v drugih državah, je dodal in pojasnil, da se z njimi redno usklajujejo in na ta način pridobivajo informacije in širši pregled. Ima tudi stike z državami, ki se aktivno ukvarjajo z regijo. Kolikor je mogoče namreč skušajo "koordinirati sporočila do regije, ker se s tem tudi naša oziroma skupna sporočila bolj slišijo", je dejal. Pomembno pa je tudi, da "regija dobiva čimbolj poenotena sporočila". V okviru tovrstnega sodelovanja je bil pred časom na obisku na Kosovu in v Srbiji z nemškim odposlancem za regijo, na obisku v BiH ta teden pa je imel dva dogodka z britanskim odposlancem. Od imenovanja 19. septembra je obiskal vse države Zahodnega Balkana, nekatere tudi večkrat, le Črne gore še ne, ki pa jo namerava v kratkem obiskati. Z zunanjo ministrico Fajon je bil na obisku v Skopju.

Izpostavil je še, da se "Slovenija ne glede na vlado kontinuirano ukvarja z Balkanom že zelo dolgo" in da na ministrstvu skušajo z njegovo funkcijo to še okrepiti. Na vprašanje, ali je njegova vloga kot posebnega odposlanca tudi ta, da promovira slovenske pobude, je še odgovoril, da je imela Slovenija vedno aktivne pobude, od tistih na mikro ravni v berlinskem procesu, do sedanje za dodelitev statusa kandidatke BiH.