Odziv na kritike zakona o vladi

Minister Brežan se zavezuje, da se okoljevarstveni standardi ne bodo nižali

S.R.
24. 11. 2022, 16.15
Deli članek:

Eden od treh zakonov vlade Roberta Goloba, o katerih bodo v nedeljo na referendumih odločali državljani in ki so javnosti znani že od poletja, se je v zadnjem tednu pred ključnim dnevom nekoliko nepričakovano znašel na tnalu kritikov, ki z njim doslej niso imeli težav oziroma teh pomislekov vsaj niso izrazili javno.

Bobo
/

Govora je o zakonu o vladi, s katerim želi Golobova vlada premešati ministrske karte in število ministrstev povečati za tri. Eno od predvidenih novih ministrstev je tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pod pristojnosti katerega bodo prešla nekatera delovna področja iz trenutnih ministrstev za okolje in prostor, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za infrastrukturo.

Ministrstvo za okolje in prostor, s katerega se bo na novo ministrstvo med drugim preneslo tudi delovno področje upravnih postopkov na področju okolja, se bo ob tem preimenovalo v ministrstvo za naravne vire in prostor. Ravno v navedenem težavo vidijo nekateri naravovarstveniki, ki opozarjajo, da bo zdaj to področje prešlo v roke »energetikov,« v čemer pa ne vidijo nič dobrega. Ob tem je treba poudariti, da si naravovarstveniki v pomislekih še zdaleč niso enotni, saj nekateri med njimi na drugi strani v združitvi vidijo pozitiven premik.

Podreditev energetiki?

Pod poziv »Proti izročitvi okolja energetiki!« se je podpisalo več naravovarstvenikov, strokovnjakov in okoljskih organizacij, vključno z Društvom za preučevanje rib Slovenije (DPRS), gibanjem Mladi za podnebno pravičnost (MZPP), nevladno organizacijo Balkan River Defence in Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Podpisniki nasprotujejo predvsem »prenosu upravnih postopkov na področju okolja v isti resor z energetiko, saj gre za nezdružljiv konflikt interesov,« posledica katerega bo po njihovem mnenju »popolna podreditev okolja in narave investitorskim interesom energetike.« Kot so pojasnili, so upravni postopki, ki so zdaj v rokah ministrstva za okolje in prostor, namenjeni predvsem preprečevanju in zmanjšanju škodljivih vplivov investicij oziroma dejavnosti na okolje. Tako se v primeru energetike, ki trenutno sodi pod ministrstvo za infrastrukturo, dopustnost in vpliv energetskih investicij na okolje presoja v okviru upravnih postopkov na ministrstvu za okolje in prostor. Po njihovih navedbah taka delitev daje »vsaj nek videz neodvisnosti upravnih postopkov, v katerih se odloča o sprejemljivosti visokih, tudi več stomilijonskih investicij, ki posegajo v okolje.« Poudarili so, da je »ločenost teh polj nujna,« saj zagotavlja varovalko pred škodljivimi trajnimi posegi v okolje in naravo, saj da so si interesi investitorjev in na drugi strani interesi varovanja okolja v konfliktu. Po njihovem mnenju bi morala vlada, namesto da vodenje upravnih postopkov prenaša v resor z energetiko, te postopke kadrovsko in strokovno okrepiti na ministrstvu za okolje.

Tudi dobre rešitve

Zaskrbljenost nad prenosom teh postopkov s podpisniki delijo tudi v eni največjih okoljevarstvenih nevladnih organizacij pri nas Umanoteri, kjer pa ocenjujejo, da predvidena reorganizacija ministrstev prinaša tako dobre kot slabe rešitve, zato se do referenduma niso želeli opredeliti. Če prenos podnebja na resor energetike in prometa vidijo kot dobro rešitev in »velik plus,« pa na drugi strani prenos celovite presoje vplivov na okolje vidijo kot »velik minus.« Tudi pri Umanoteri so izpostavili, da so ti postopki za varstvo okolja in narave zelo pomembni, zato jih je treba voditi »strokovno in avtonomno.« V prenosu na novo ministrstvo vidijo predvsem tveganje, da temu ne bo tako in da bodo »interesi energetike prevladali nad interesi varstva okolja in narave.« Na drugi strani se »premik oz. povezava podnebnih politik z energetskim resorjem zdi smiselna, saj je energetika pomemben vir emisij, ministrstvo za okolje in prostor kot nosilec podnebnih politik pa v trenutni organizaciji ni imel možnosti oblikovanja in izvajanja teh na področjih, kjer so potrebni največji premiki,« so za STA ocenili v Umanoteri.

Kako na očitke odgovarjajo na ministrstvih?

Bobo
Minister za okolje in prostor Uroš Brežan je prepričan, da bo novo ministrstvo blaženje podnebnih sprememb pospešilo.

Z vprašanji, kako komentirajo naveden poziv naravovarstvenikov, smo se obrnili tudi na ministrstva. Na ministrstvu za okolje in prostor so poudarili, da združitev področij ne pomeni »podreditve okolja energetiki, temveč prepoznanje, da so energetski in podnebni izzivi močno prepleteni,« saj da so za reševanje podnebne krize potrebne bistvene spemembe v energetiki, zato je treba obe področji obravnavati skupaj. Ob tem so izpostavili, da se minister za okolje in prostor Uroš Brežan »zavezuje, da se ob reorganizaciji ministrstev okoljevarstveni in naravovarstveni standardi s sprejemom sprememb zakona o vladi ne bodo nižali, temveč nasprotno.« Podnebne spremembe vidijo kot največjo grožnjo naravi in okolju, novo ministrstvo pa bo blaženje podnebnih sprememb pospešilo, pravzaprav bo vloga tega ministrstva za to ključna. »Poudarjamo, da glas ZA na referendumu prvič ustanavlja podnebno ministrstvo, ga s tem daje v ospredje in mu namenja mesto, ki ga v času podnebne krize to področje mora dobiti,« so navedli in dodali, da bo vloga novega ministrstva ključna na področju prilagajanja podnebnim spremembam, saj bo področje narave še bolj izpostavljeno, področje voda in prostora bo z ožanjem delokroga ministrstva pridobilo na pomenu in se osredotočilo na reševanje ključnih izzivov, hkrati pa bo »bolj usklajeno in ciljno usmerjeno delovanje v smeri zelenega prehoda, saj bo imelo neposredno podporo dveh ministrov na vladi.«

Podobno so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so dejali, da z novim ministrstvom »stopamo v korak s časom« ter da bo z njim mogoče bolj učinkovito in hitreje odgovoriti na težave, ki jih prinašata energetska in podnebna kriza. Poudarili so, da nevarnost »slabitve okoljskih politik« ne izhaja iz »pomanjkanja regulative ali morebitnega skupnega političnega vodenja določenih politik,« temveč iz slabe prakse in pomanjkljivega nadzora oziroma izvajanja ter občasno slabše politične kulture. Po njihovih navedbah združitev dela resorja iz njihovega ministrstva z energetskim ne prinaša »večje nevarnosti prevlade določenih interesov nad drugimi,« lahko pa prinese »marsikatero izboljšavo pri koordinaciji dela in kreiranju politik, ki so med seboj neločljivo povezane.« Izpostavili so še, da je okoljska zakonodaja EU odlično razvita tako z vidika normativnega urejanja kot sodne prakse.

Zagotovili so, da trenutna vlada »razume nujnost slovesa fosilnega ter začetek zelenega in obnovljivega« ter da v »luči energetske krize in s tem nove energetske realnosti področje energetike ne more in ne sme ostati gluho za temeljna izziva sedanjosti – varovanje podnebja in okolja.« Poudarili so, da bo novo ministrstvo, ki bo delovalo učinkoviteje in hitreje, postalo eno najpomembnejših, pod isto streho pa bo združilo »energetske, trajnostne, okoljske in podnebne politike, s tem pa iskal rešitve za premagovanje največjega izziva današnjega časa – podnebnih sprememb.«