Nekaterim določeni visoki zneski

Ko starostniki ne zmorejo plačevati oskrbnin! Kaj v tem primeru?

Monika Horvat
17. 11. 2022, 20.25
Posodobljeno: 17. 11. 2022, 20.43
Deli članek:

Približno polovica oskrbovancev s svojimi nizkimi pokojninami ne zmore v celoti plačati oskrbe v domovih upokojencev. V tovrstnih primerih so po zakonu oskrbnino dolžni (do)plačevati svojci, ki pa so lahko obremenjeni tudi s precej visokimi zneski. Razprave na CSD so takrat, ko se kateri od otrok ne strinja z določeno višino plačila oskrbnine, po navadi najbolj divje.

Črtomir Goznik
Veliko upokojencev, ki prejemajo pokojnino, si z lastnimi prihodki ne more privoščiti oskrbe v domovih.
Vrtoglavi stroški
Povprečna pokojnina mesečno znaša 722 evrov, povprečna cena oskrbnin marca letos pa je bila od 23,06 evra (oskrba 1) do celo 36,48 evra (oskrba 4) na dan, kar mesečno pomeni od najmanj 716 do 1131 evrov – brez vseh dodatkov. 

Zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kažejo, da je lani povprečna starostna pokojnina znašala okoli 722 evrov mesečno, povprečna cena oskrbnin marca letos pa je bila od 23,06 evra (oskrba 1) do celo 36,48 evra (oskrba 4) na dan, kar mesečno pomeni od najmanj 716 do 1131 evrov – brez vseh dodatkov. Povprečna starostna pokojnina je tako nižja kot znaša povprečna cena oskrbe, in to brez ostalih dodatkov. Drugače povedano: veliko upokojencev, ki prejemajo pokojnine, si z lastnimi prihodki ne more privoščiti oskrbe v domovih.

Lani je mesečno pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejemalo 141.737 ljudi ali okoli 27 odstotkov upokojencev. Še dodatnih 141.364 je imelo pokojnino med 600 in 700 evri, 63.246 pa je takih, ki prejemajo med 700 in 800 evri mesečno, na drugi strani pa mesečni strošek bivanja v domovih velikokrat znaša nad 1200, tudi 1500 evrov.

Nekaterim določeni visoki zneski

cg
Direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin pravi, da v primerjavi z zadnjimi leti za zdaj ne opažajo povečanja deleža takih, ki ne zmorejo plačevati oskrbnine v domovih, vprašanje pa je, kaj bo v prihodnje.

Starostniki so tako pogosto v stiski, ker ne zmorejo plačevati oskrbnin. Kaj v tem primeru? Ko pokojnina za plačilo doma ne zadostuje, so dolžni po zakonu (do)plačevati po svojih možnostih svojci – zakonec in/ali odrasli otroci, ki jih starši niso več dolžni preživljati. To ne velja le v primeru, če starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka, je pojasnil direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje Miran Kerin in nadaljeval, da se svojci lahko sami dogovorijo o zneskih, ki jih bodo prispevali za kritje oskrbnine. Če se jim ne uspe dogovoriti, pa višino doplačil določi center za socialno delo. Treba je izračunati minimalno socialno varnost svojcev – od te dalje namreč država nalaga doplačilo za dom. Ob tem Kerin priznava, da so obremenitve tudi precej nepoštene, saj so lahko v nekaterih primerih zelo visoke: »Obstaja pravilnik, po katerem se svojcem izračunajo doplačila, in tukaj veliko manevrskega prostora ni.«

Zavezanci za doplačevanje teh storitev so lahko tudi tisti, ki jih k temu zavezuje pravni posel, sklenjen s starostnikom, denimo izročilna pogodba. »Pogosti so primeri, ko mora v zameno za podedovano nepremičnino oskrbnino plačevati eden od potomcev, a se pozneje zgodi, da tega ne zmore. Če strošek prevzamejo ostali svojci, je zadeva urejena, če ne, pa sledijo pritožbe, tožbe, ki se vlečejo leta in leta … Prav dogovarjanja o tem, koliko bo plačeval kateri od otrok, so pri nas na centru tudi najbolj burna,« je jasen Kerin.

Če svojcev ni ali pa ti skupaj s stanovalci ne zmorejo v celoti (do)plačevati dragih storitev v domu, na vrsto pride občina, kjer ima uporabnik stalno prebivališče.

V ormoškem domu tretjini starostnikov doplačuje občina, v ptujskem četrtini

V Centru za starejše občane Ormož oskrbnino v celoti plačuje približno polovica stanovalcev – s svojimi prihodki, v nekaterih primerih tudi s prihranki – dobri tretjini pa stroške oskrbe doplačuje občina. »Pregled podatkov na dan 1. oktober letos kaže, da si 53 odstotkov stanovalcev v celoti plača dom, 14,5 odstotka stanovalcem oskrbne stroške doplačujejo svojci, 23,5 odstotka stanovalcem pri plačilu pomaga občina, devetim odstotkom stanovalcem pa pri plačilu pomagajo še svojci in občina,« je povedala strokovna vodja Nataša Čavić in dejala, da trend plačila zadnjih let bistveno ne izstopa.

V ptujskem domu upokojencev pa je takih, ki zmorejo plačevati bivanje sami, manj kot polovica. »Pri nas si 44,4 odstotka stanovalcev zmore stroške oskrbe plačati samih, 24,9 odstotka stanovalcem stroške v celoti plačujejo svojci, ki so v večini primerov pooblaščeni na osebni račun naših stanovalcev in skrbijo le za izvedbo plačila oskrbe, 22 odstotkom stanovalcem poleg njih samih stroške doplačuje občina, 5,66 odstotka stanovalcem pa poleg njih stroške doplačujejo še njihovi svojci. Petim stanovalcem celotne stroške plačuje občina, kjer je stanovalec imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. Leta 2021 se je povečal delež samoplačnikov, ostala razmerja ostajajo približno enaka,« je podatke navedla direktorica Vesna Šiplič Horvat.

Pokojnine ne dohitevajo vse višjih oskrbnin

Na ptujskem centru za socialno delo sicer pravijo, da se delež takih, ki zmorejo plačevati vse višje oskrbnine sami ali jim (do)plačuje občina, v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Glede na to, da se je odmerni odstotek za pokojnine po letu 2013 zelo znižal in upokojenci, ki se na novo upokojujejo, dobijo precej nižje pokojnine kot pred tem, cene oskrbnin pa se povsod dvigujejo (in to bolj kot pokojnine), je pričakovati, da bo v prihodnje takih, ki bodo sami v celoti zmogli plačevati oskrbnine, še manj.