Občine v številkah: Kje porabijo najmanj in kje največ elektrike?

E.J./STA

6. 11. 2022, 08.06

Posodobljeno: 6. 11. 2022, 08.16

Občina Črna na Koroškem je po skupni porabi električne energije gospodinjstev in poslovnih uporabnikov daleč največji porabnik na prebivalca, najmanjše porabnice pa so podeželske občine brez industrije, med njimi so prve Žetale. Najmanjši porabnik električne energije brez upoštevanja poslovnih uporabnikov je Mestna občina Velenje.

Profimedia

Najmanjše porabnice so podeželske občine brez industrije, med njimi so prve Žetale

Približno dve tretjini električne energije v Sloveniji porabijo poslovni uporabniki, medtem ko gospodinjstva slabo tretjino. Ker so poslovni, zlasti industrijski uporabniki razporejeni neenakomerno, so tudi razlike po porabi na prebivalca med občinami precejšnje.

Slovensko povprečje je sicer po podatkih Sursa 455 kilovatnih ur mesečne porabe na prebivalca, Črno na Koroškem pa je na prvo mesto s 1870 kilovatnimi urami postavila predvsem poraba poslovnih uporabnikov, ki mesečno prispevajo 1724 kilovatnih ur, čeprav bi občino težko opisali kot izrazito industrijsko. Kot kaže, imajo zlasti podjetja na nekdanjem rudniškem območju v Žerjavu visoko porabo energije, piše spletna stran Zlati kamen.

V Sloveniji smo v letu 2021 z domačo proizvodnjo pokrili 82,9 odstotkov porabe električne energije končnih odjemalcev.

Na vrhu so še nekatere manjše, a industrijsko razvite občine, kot so Zreče s 1209 kilovatnimi urami mesečne porabe na prebivalca. V Zrečah sicer domujejo velika podjetja Unior, SwatyComet in GKN Driveline. Sledijo občine Vuzenica (1072 kilovatnih ur), Šentrupert (1056) in Hrastnik (995).

Manj presenečenj je med mestnimi občinami, kjer izstopa industrijsko Novo mesto s 632 kilovatnimi urami mesečne porabe na prebivalca. Najmanjšo mesečno porabo med mestnimi občinami beležijo v Velenju s 322 kilovatnimi urami na prebivalca.

Največ elektrike porabijo v Črni na Koroškem.

Najmanj električne energije pa po pričakovanju porabijo v podeželskih občinah z zelo malo ali nič industrije. Najmanjšo porabo imajo tako v haloški občini Žetale, kjer porabijo 160 kilovatnih ur na prebivalca, Svetem Tomažu (168), Dobjem in Zavrču (v obeh po 173) ter Svetem Juriju v Slovenskih goricah.

Če poslovne uporabnike izločimo in ostanejo le gospodinjstva, je rezultat po pisanju Zlatega kamna nekoliko presenetljiv. Po podatkih Sursa namreč najmanj elektrike porabijo gospodinjstva v Velenju, in sicer 94 kilovatnih ur na prebivalca.

Tako na zemljevidu zgleda vseh 212 občin v Sloveniji.

Podobno porabo imajo še v odročnih, majhnih in demografsko ogroženih občinah, kot sta Osilnica (97) in Hodoš (99). Nekaj nad sto kilovati porabijo v Rogatcu (102) in v Loški dolini (109). Zanimivo je, da je dobro uvrščena tudi Ljubljana, saj je poraba 125 kilovatnih ur na prebivalca pod slovenskim povprečjem in prestolnico uvršča na 15. mesto po nizki porabi.

Več kot 200 kilovatnih ur na prebivalca porabijo mesečno gospodinjstva v petih občinah. To so Kungota z 232 kilovatnimi urami, Gorje (209), Piran (208), Ankaran in Hoče-Slivnica (oba po 202). Izstopajo sicer vse štiri občine v Slovenski Istri, kar je verjetno povezano s hlajenjem prostorov, zlasti v času poletne turistične sezone, ko so porabniki elektrike tudi številni turisti.