slovenija

Polovica zaposlenih prejema plačo, nižjo od 1174 evrov neto

Mihael Korsika
27. 10. 2022, 17.00
Posodobljeno: 28. 10. 2022, 07.31
Deli članek:

Povprečna slovenska neto plača je bila avgusta 1312 evrov, vendar dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema nižji osebni dohodek. Po začasnih podatkih statističnega urada za leto 2021 polovica zaposlenih prejema plačo, nižjo od 1174 evrov, druga polovica pa višjo od tega zneska.

Profimedia
Bomo morali zaostanek nadoknaditi z nakupi od hrvaške vlade?

Vrh najbolje plačanih

V preteklosti je bilo veliko govora o deležu najbogatejših prebivalcev. Podatki statističnega urada še razkrivajo, da v Sloveniji odstotek najbolje plačanih prejema plačo, višjo od 4009 evrov. Takšnih zaposlenih pri fizičnih in pravnih osebah je bilo lani 5700. Daleč najbolje plačani so sicer tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo, odstotek teh zaposlenih namreč prejema plačo, ki je višja od 4922 evrov. Odstotek najbolje plačanih zaposlenih s srednješolsko izobrazbo prejema več kot 2507 evrov, medtem ko odstotek najbolje plačanih z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo prejema več kot 1819 evrov.

Predsednik vlade Robert Golob je na seji v ponedeljek povedal, da v Sloveniji dve tretjini zaposlenih prejema manj od povprečne plače. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) je povprečna neto plača sicer lani znašala 1375 evrov. Kakšen je bil torej znesek neto plače, ki jo prejema polovica zaposlenih?

Znesek oziroma mediana za lani je po začasnih podatkih 1174 evrov neto, kar pomeni, da polovica zaposlenih prejema nižjo plačo od navedene, polovica pa višjo. V Sloveniji torej po podatkih statističnega urada okoli 293 tisoč zaposlenih prejema plačo, nižjo od 1174 evrov. V kategorijo zaposlenih so všteti vsi zaposleni pri fizičnih in pravnih osebah, brez samozaposlenih, zaposlenih po avtorskih pogodbah in v drugih oblikah dela, so nam pojasnili na Sursu.

Začasni podatki za leto 2021, ki so objavljeni na spletni strani Sursa, še razkrivajo, da 25 odstotkov najslabše plačanih (146.000) prejema plačo, nižjo od 919 evrov, 25 odstotkov najbolje plačanih pa višjo od 1623 evrov.

Novice Svet24
.

Ministrstvo za delo brez podatkov o plačah konkretnih posameznikov

Minister za delo, družino in socialne zadeve in koordinator Levice Luka Mesec je na ponedeljkovi seji državnega zbora opozoril, da ministrstvo nima podatkov o višini plač, ki jih prejemajo zaposleni. »Naravnost nenavadno je, da kot ministrstvo za delo nimamo nobenega vpogleda v to, recimo, kakšne plače prejemajo ljudje v Sloveniji, in je zato zelo težko programirati socialno državo,« je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje.

Ministrstvo za delo smo med drugim povprašali, ali ne morejo pridobiti podatkov o najnižji, povprečni in najvišji plači po posameznih sektorjih ter na kateri podlagi so določeni plačni razredi za izplačila otroškega dodatka. »Ministrstvo seveda razpolaga s splošnimi in statističnimi podatki o plačah, nima pa podatkov o plačah konkretnih posameznikov ali vseh gospodinjstev v državi, na podlagi katerih bi lahko oblikovalo ukrepe enkratnih pomoči za prejemnike nizkih plač,« so navedbe prvaka Levice pojasnili na ministrstvu.

Ob tem so navedli primera energetskega dodatka za revna gospodinjstva oziroma podvojenega otroškega dodatka, ki sta vezana na odločbe centrov za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali odločbe o dodelitvi otroškega dodatka. Takšna vezava omogoča avtomatično in časovno ustrezno izplačevanje enkratnih dodatkov brez dodatnih vlog, dodatnih odločb oziroma brez dodatne administrativne obremenitve centrov za socialno delo.

Komentar Luke Mesca se po navedbah ministrstva nanaša na »dejstvo, da ministrstvo za delo ne more z zakonom urediti takšnih enkratnih avtomatičnih izplačil za vse zaposlene, torej tudi za tiste posameznike, ki nimajo veljavnih odločb za socialne pravice, na katere bi lahko vezali avtomatično izplačilo«.

Da bi lahko enkratno pomoč »pravično odmerili in nakazali«, bi moralo imeti ministrstvo podatke o plačah konkretnih posameznikov ali nosilcev gospodinjstev, so še pojasnili.

Če bi hoteli oblikovati izvršljiv ukrep pomoči za gospodinjstva na podlagi dohodka iz dela, bi morala država po njihovih navedbah oblikovati posebno bazo podatkov, iz katere bi bil razviden neto razpoložljiv dohodek gospodinjstev v Republiki Sloveniji. »Pogovori o oblikovanju take baze potekajo tudi v sodelovanju z ministrstvom za finance, saj bi takšna baza omogočala izvršljivo in pravično programiranje tako morebitnih sprememb na področju socialnih transferjev in davčnih olajšav kot tudi hitro in preprosto izvršljivo ter pravično programiranje enkratnih pomoči za prebivalstvo,« so dodali na ministrstvu.