Georgieva je svetovne politike pozvala k usklajenemu delovanju, s katerim bi se izognili temu, da povečana negotovost postane "nevarna nova normalnost". Po njeni oceni je nujno "stabilizirati globalno gospodarstvo z naslovitvijo najbolj perečih izzivov", vključno s pobeglo inflacijo. Ob poslabšanih globalnih obetih "se povečuje tveganje za recesijo", je v govoru na univerzi Georgetown ocenila Georgieva, ki je tudi razkrila, da namerava IMF v poročilu prihodnji teden znova znižati napoved globalne gospodarske rasti za 2023.
Tretjina držav naj bi izkusila najmanj dve četrtletji krčenja bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi tehnično gledano pomenilo recesijo. A tudi, če bo gibanje BDP pozitivno, se bo "čutilo kot recesija" zaradi zviševanja cen, ki prehiteva rast prihodkov, je posvarila Georgieva.
Šok za šokom
"V manj kot treh letih smo doživeli šok za šokom," je še dejala prva dama IMF, pri čemer je izpostavila ozka grla v dobavnih verigah po pandemiji, ki so že tako poganjala inflacijo po svetu, situacijo pa je še poslabšala "nesmiselna vojna" Rusije v Ukrajini. "Daleč od tega, da bi bila začasna - inflacija je postala bolj trajna," je dejala Georgieva. Ključni izziv za politike je delovati, preden se visoke cene zakoreninijo. "Posledice napačnih politik so lahko enormne," je posvarila.
"Nezadostno zaostrovanje denarne politike bi pomenilo neobrzdanost in utrditev inflacije," je dejala. Če se bodo centralne banke premikale "preveč in prehitro", pa bi lahko mnoga gospodarstva pristala v "podaljšani recesiji". Kljub tveganjem morajo centralne banke delovati odločno. "To ni lahko in bo vsaj na kratek rok boleče," je posvarila, "a pomembno se je izogniti veliko večji in dlje časa trajajoči bolečini za vse v prihodnje."
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz več kot 180 držav se bodo prihodnji teden zbrali v Washingtonu na prvem letnem zasedanju IMF in Svetovne banke povsem v živo od pandemije covida-19. IMF bo kot običajno pred začetkom zasedanja objavil novo gospodarsko napoved. Julija je napoved rasti za letos znižal na 3,2 odstotka, za prihodnje leto pa na 2,9 odstotka, šlo je za tretji zaporedni popravek navzdol.
Fiskalna politika mora v vmesnem času pomagati najranljivejšim, a morajo biti ukrepi izredno natančno usmerjeni, da ne bi spodkopavali denarne politike, je še menila Georgieva.
