Študij naravoslovja

Nihče več ne želi biti učitelj fizike, matematike, kemije ...

Estera Korošec
5. 10. 2022, 20.20
Posodobljeno: 5. 10. 2022, 20.32
Deli članek:

Javnost je pred nekaj časa presenetila informacija, da naj bi v Sloveniji začelo primanjkovati učiteljskega kadra, v prihodnjih letih naj bi se trend še stopnjeval.

Črtomir Goznik
V naslednjih desetih letih se bo v osnovnih šolah upokojevalo največje število učiteljic in učiteljev razrednega pouka in podaljšanega bivanja.

Nekateri ravnatelji, tudi v Spodnjem Podravju, poročajo, da imajo težave, predvsem z zaposlovanjem učiteljev naravoslovnih predmetov. To potrjujejo tudi podatki Univerze v Mariboru, saj je diplomantov s teh področij le peščica. V zadnjih petih letih se zmanjšuje tudi število diplomantov smeri razrednega pouka. V letu 2017 jih je diplomiralo 85, lani pa samo 58.

Kot so pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, redno spremljajo stanje in trende na področju ponudbe in povpraševanja po učiteljicah in učiteljih, pri čemer se opirajo na podatke Sursa, MIZŠ in Zavoda RS za zaposlovanje o objavah prostih delovnih mest, o registriranih brezposelnih osebah in napovedih poklicnega barometra.

»Zaradi majhne fluktuacije, specifične starostne strukture slovenskih učiteljic in učiteljev, zmanjšanja generacij šolajočih, so bile potrebe po pedagoškem kadru v vzgoji in izobraževanju več let zelo majhne. Vendar prihajamo do preobrata, ko se bo predvsem zaradi povečanega upokojevanja učiteljske populacije in številčnejših generacij šolarjev povečalo povpraševanje,« so zapisali na ministrstvu.

Iz njihovih podatkov je razvidno, da se bo v naslednjih desetih letih v osnovnih in srednjih šolah upokojevalo največje število učiteljic in učiteljev razrednega pouka in v podaljšanem bivanju, slovenščine, matematike, športne vzgoje, angleščine, zgodovine, fizike, geografije, naravoslovja, biologije, tehnike in tehnologije, likovne umetnosti, kemije in gospodinjstva.

Po podatkih OECD ima Slovenija eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi. Kot so izpostavili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), po uradnih podatkih primanjkuje več kot tisoč učiteljev, neuradno pa naj bi bile te številke še bistveno višje. Zatrjujejo, da je pred časom primanjkovalo samo učiteljev za otroke s posebnimi potrebami, zdaj pa po vsej vertikali.

To so potrdili tudi nekateri ravnatelji osnovnih šol Spodnjega Podravja, ki večjih težav v tem trenutku nimajo, vendar jih pričakujejo v prihodnjih letih, ko se bodo začele upokojevati večje generacije učiteljev. Po besedah Helene Ocvirk, ravnateljice OŠ Olge Meglič Ptuj, bo vse večja težava najti tudi učitelje športa, slednji se namreč veliko raje zaposlujejo v drugih panogah.

Mladih poučevanje naravoslovnih predmetov ne zanima

Na Univerzi v Mariboru so zelo zaskrbljeni zaradi slabega vpisa na naravoslovnotehniške pedagoške študijske programe. V novem študijskem letu je v prvih letnikih na programih izobraževalna biologija, fizika, kemija, matematika, tehnika in računalništvo na voljo 100 prostih mest, od tega jih bo zasedenih nekaj več kot polovica.

»Že zelo kmalu pričakujemo pomanjkanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev s teh področij, kar lahko dolgotrajno negativno vpliva na kakovost izobraževanja, na slabše znanje učencev in dijakov ter njihovo manjše zanimanje za naravoslovnotehniške poklice. Trend lahko spremenimo samo tako, da ponovno prepoznamo in dvignemo ugled učiteljskega poklica v družbi,« so zapisali.

Manj zanimanja je tudi za nekatere študijske programe s področja družboslovja in humanistike, kot so germanistika, prevajalske študije (nemščina), študij materinščine ter madžarskega jezika in književnosti.

Štipendije in pripravniška mesta

Na šolskem ministrstvu zatrjujejo, da se zavedajo problematike pomanjkanja kadrov. Zato so za novo študijsko leto razpisali štipendije za študente in študentke pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike.

Na javni razpis so do roka prejeli 44 prijav. Štipendija za posameznega kandidata znaša 200 evrov na mesec in je združljiva z državno in Zoisovo štipendijo, ne pa tudi s kadrovsko. Na Univerzi v Mariboru so sicer zatrdili, da zaradi razpisanih štipendij niso opazili večjega zanimanja za študij na pedagoških programih s področja naravoslovja in tehnike.

Drugi ukrep, s katerim na ministrstvu poskušajo povečati število učiteljskega kadra, je ponovni razpis klasičnih pripravniških mest s sklenjenim delovnim razmerjem na področju vzgoje in izobraževanja. Po desetih letih je tako na voljo 250 pripravniških mest, načrtujejo pa, da bodo razpis za pripravniška mesta objavili vsako leto pred novim šolskim letom.