Kdo so kandidati, kaj obljubljajo

Za predsednika Slovenije: poslanci, pravnica, župan, ginekologinja in glasbenik

Polona Krušec
29. 9. 2022, 15.38
Posodobljeno: 29. 9. 2022, 18.27
Deli članek:

Do roka za vložitev kandidatur za predsednika države, ki je potekel v sredo, je bilo oddanih devet kandidatur, so včeraj sporočili iz Državne volilne komisije. Zadnja nekoliko nenavadna, s samo šestimi, namesto najmanj pet tisoč podpisi volivcev. Na volitve bomo šli 23. oktobra.

Facebook
Gregor Bezenšek

Državna volilna komisija (DVK) je sporočila, da je kot zadnji, deveti, kandidaturo vložil Edén Fohatóm na predlog Društva za srečno življenje Belis, s podpisi šestih volivcev, zato ga v predsedniški tekmi ne bo, saj bi moral zbrati najmanj 5000 podpisov. Tako imamo skupno osem kandidatov za predsednika države.

Pet kandidatur, ki so bile vložene minuli teden, je DVK že potrdila, in sicer kandidature glasbenika Gregorja Bezenška, poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja, kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, poslanca SDS Anžeta Logarja in pravnice Nataše Pirc Musar. V ponedeljek sta kandidaturi vložila tudi evropski poslanec Milan Brglez ter poslanec Levice Miha Kordiš, v sredo pa ginekologinja Sabina Senčar in Edén Fohatóm. Slednji, kot rečeno, zaradi nezadostnega števila podpisov odpade. Vendar je mogoče, da to še ni dokončen seznam kandidatov, saj imajo do 3. oktobra čas, da umaknejo soglasje h kandidaturi iz kakršnegakoli razloga.

Pred petimi leti en kandidat več

Spomnimo. Zadnje predsedniške volitve so bile leta 2017, ko je bilo kandidatov devet: Borut Pahor, Marjan Šarec, Romana Tomc, Ljudmila Novak, Andrej Šiško, Boris Popovič, Maja Makovec Brenčič, Suzana Lara Krause in Angelca Likovič, ki je dosegla najmanjše število glasov v zgodovini prvih krogov predsedniških volitev. V prvem krogu je Borut Pahor dosegel 47,2 odstotka glasov, Marjan Šarec pa 24,7 odstotka, kar je vodilo v drugi krog, v katerem je bil izid bolj tesen; Pahor je prejel 52,98 odstotka glasov, Šarec pa 47,02. Volilna udeležba je bila malo več kot 44-odstotna.

Aktualni kandidati za predsednika Republike Slovenije so: Gregor Bezenšek, Janez Cigler Kralj, Vladimir Prebilič, Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Milan Brglez, Miha Kordiš in Sabina Senčar. Kandidaturo je najavilo še nekaj drugih, a jim ustrezne podpore ni uspelo zbrati. To so: psihoanalitičarka Nina Krajnik, neoantropozof Leo Trojar, filozof Aleš Ernecl, osebni motivator Boris Vene, nekdanji evroposlanec Ivo Vajgl, aktivist Boris Žulj in publicist Franci Kindlhofer.

Kosova poskrbela za presenečenje

Nekaj kandidatov pa je od kandidature odstopilo že pred koncem roka za zbiranje podpisov, med njimi Marta Kos, ki jo potezo najavila že junija in nato iz osebnih razlogov odstopila konec avgusta, ter Andrej Magajna. Ta je kot razlog za odločitev navedel blokado s strani osrednjih medijev. Prav tako se za predsedniško mesto ni odločil potegovati Alojz Kovšca, saj je ostal brez podpore večje stranke in je bilo drugih kandidatov preveč. Zaradi po njihovih besedah neustavnega zakona o volitvah in njegove neveljavnosti so 27. septembra od kandidature odstopili še Ludvik Poljanec, Ivan Bolfek in Ladislav Troha. Oglejmo si, kdo so kandidati in njihove predstavitve.

Gregor Bezenšek, glasbenik

Glasbenik Gregor Bezenšek z umetniškim imenom SoulGreg Artist predsedniško kampanjo vodi s sloganom Za ljudi do neba. Funkcijo predsednika republike želi modernizirati in preseči delitve, krepitev slovenske zavesti pa doseči tudi skozi slovensko glasbo.

Bezenšek svojo kandidaturo dojema kot razširitev tega, kar je počel do zdaj, in sicer "vdihovati v našo družbo empatijo, varnost, upanje, moč, voljo in mir". Napoveduje, da bo, če bo izvoljen, predsednik z veliko mero empatije in iskrene odločnosti. Trudil se bo dati priznanje in veljavo vsakemu, ki si to zasluži, še posebno se bo zavzemal za pravice najranljivejših skupin, obljublja.

Hkrati Bezenšek zagotavlja, da bo zavzemal jasna stališča in se bo vedno oglašal ob "situacijah, ki potrebujejo odločno držo predsednika države. Ne mislim gledati stran, vse prevečkrat se mi je do zdaj zdelo, da je bilo tako, da so se otroci kregali, oče pa je gledal televizijo," navaja.

Ob tem si želi tudi presegati delitve. "Vedeti moramo, da smo pisana družba neštetih odtenkov, različnih jezikov, etničnih skupin, moralnih pogledov, verskih in ideoloških prepričanj ter različnih političnih opredelitev," poudarja. Prepričan je namreč, da se bomo morali, če želimo kot narod preživeti krize in napredovati, spraviti drug z drugim, saj je napredek mogoč le v sodelovanju in povezanosti. Prepričan je tudi, da Slovenija trenutno na čelu države potrebuje močno in stabilno osebo s hrbtenico, ki bo znala postaviti meje in je v življenju tudi sama prestala najtežje preizkušnje ter pod njihovo težo ni klonila. Kot poudarja, nima političnega ali ideološkega bremena, in prav to po njegovem mnenju Slovenija trenutno potrebuje.

STA
Janez Cigler Kralj

Janez Cigler Kralj, poslanec NSi

Nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dejal, da se je za kandidaturo odločil, ker "ima ljudi in Slovenijo preprosto rad". Kot predsednik republike se želi zavzemati za spremenjen odnos do tistih, ki delajo, so ustvarjalni in podjetni. Poudarja tudi odnos do ranljivih in tistih, ki so odrinjeni na rob družbe. "Kot predsednik bi si želel znova stopiti do teh ljudi, jih vključiti v družbo, jim vrniti dostojanstvo, ki jim pripada, da bodo del naše močne skupne družbe, v kateri bo ena izmed temeljnih vrednot tudi sožitje," je poudaril. Med ključnimi programskimi prioritetami je navedel mir, varnost in stabilnost ter krepitev obrambnih sil.

Želi delovati kot predsednik, ki povezuje, prav to za prednost šteje tudi aktualnemu predsedniku države Borutu Pahorju. "Predsednik je tista funkcija, ki ljudi združuje, jih povezuje, išče najmanjše skupne imenovalce, da lahko gremo skupaj naprej v lepšo prihodnost," je prepričan. Poudarja, da želi v predsedniško funkcijo vnesti več človečnosti in sočutja, sam pa v kampanjo stopa z "držo človeka, ki je pripravljen služiti Sloveniji, njenim državljanom, vrniti dostojanstvo najšibkejšim, na drugi strani pa razpreti krila tistim, ki imajo več potenciala".

Naklonjen je tudi širjenju nekaterih pristojnosti funkcije predsednika republike, med drugim na področju imenovanja sodnikov, a poudarja, da je sprejemanje takšnih sprememb v pristojnosti državnega zbora.

Primož Lavre
Vladimir Prebilič

Vladimir Prebilič, kočevski župan

Predsednik države bi rad postal tudi kočevski župan Vladimir Prebilič. Doktoriral je na področju obramboslovja, med letoma 2007 in 2011 je bil tudi predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Trenutno ob funkciji nepoklicnega župana opravlja delo izrednega profesorja. Kočevsko občino vodi že tretji mandat.

Je eden od pobudnikov Kluba neodvisnih županj in županov, ustanovljenega v začetku leta. Kočevski župan je namreč januarja k ustanovitvi povabil vse županje in župane, ki so na zadnjih lokalnih volitvah kandidirali kot neodvisni kandidati in brez neposredne podpore političnih strank.

Prebilič sicer ni novinec na ravni državne politike, med letoma 2006 in 2008 je bil namreč osebni svetovalec takratnega predsednika SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev, med letoma 2008 in 2011 pa svetovalec predsednika republike Danila Türka za področje domoljubja in veteranskih organizacij, izhaja iz spletne strani Občine Kočevje.

Sašo Švigelj
Anže Logar

Anže Logar, poslanec SDS

Nekdanji zunanji minister meni, da je treba funkcijo predsednika republike maksimalno aktivirati kot vezni člen različnih pogledov, zasledoval bo idejo povezovanja Slovencev. Meni, da je funkcija predsednika republike najpomembnejša politična funkcija, ki lahko združi različne poglede in v slovenski prostor prinese potrebno enotnost.

Nekdanji zunanji minister pravi, da je zunanja politika njegova strast, predsednik republike pa je poleg zunanjega ministra glavni, ki predstavlja Slovenijo v svetu. "Glede na širok krog poznanstev in tudi na rezultate, ki smo jih dosegli, menim, da v tem pogledu lahko zelo aktivno in kvalitetno prispevam k umeščenosti Slovenije v zunanji prostor, ki pa bo v prihajajočem obdobju ravno zaradi izzivov, ki nas čakajo, ključnega pomena," je ocenil.

Meni, da dane razmere, ko so pred nami izzivi varnostih groženj, slovenska družba pa je precej razdeljena, terjajo zelo tehtno sodelovanje vseh političnih strani, civilne družbe, strokovnjakov in podjetniškega sektorja.

"Predsednik republike je edini državni funkcionar, edini politik, ki ima večinsko podporo, s tem pa tudi večinsko legitimiteto, da poskuša različne poglede spraviti v tisto smer, ki je dobra za državljanke in državljane," je dejal. Meni, da bi se morali mesečno sestajati vsi štirje predsedniki; države, državnega zbora, vlade in državnega sveta. Poudaril je, da njegovo povezovalnost dokazuje tudi njegovo preteklo delo.

Sašo Švigelj
Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar, pravnica

Pravi, da je gonilo njenega dela, če bo izvoljena, moč strniti v stavek: "Ne bom tiho." Pravi, da se že vse svoje življenje ukvarja s temeljnimi človekovimi pravicami in temelji pravne države, prav predsedniška funkcija pa je po njenem mnenju tista, kjer je boj za obe omenjeni področji poudarjen.

Že nekaj let v njej tli želja, da bi v slovenskem družbenem in političnem prostoru lahko še kaj naredila, zato ocenjuje, da ji je funkcija predsednice države pisana na kožo. Pirc Musarjevo sicer pri kandidaturi podpira 14 posameznikov iz različnih sfer družbe, ob nekdanjih predsednikih Kučanu in Türku še igralki Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner, pevka Alenka Godec, pisatelj Tadej Golob, članica Sazu in profesorica prava Alenka Šelih, dolgoletni televizijski voditelj in novinar Slavko Bobovnik, nekdanji košarkar Boštjan Nachbar, humanitarke Ninna Kozorog, Biserka Marolt Meden in Anita Ogulin, nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar ter pravnik in humanitarec Dragan Petrovec.

Primož Lavre
Milan Brglez

Milan Brglez, evropski poslanec

Brglez je h kandidaturi nagovorila stranka SD, potem pa je naknadno dobil tudi podporo Gibanja Svoboda. Tako je skupno zbral sedem podpisov poslancev iz stranke SD in 35 podpisov poslancev stranke Gibanje Svoboda, vključno s predsednico in podpredsednico državnega zbora.

Je evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ. V državno politiko je vstopil leta 2014 kot podpredsednik tedanje Stranke Mira Cerarja, a je kmalu po državnozborskih volitvah leta 2018 prestopil v SD. Nekateri so ga kot predsedniškega kandidata videli že leta 2017.

Ključne točke njegovega programa bodo povrnitev ugleda funkciji predsednika republike z odgovornim služenjem državljanom in državi tako doma kot v tujini, solidarnost in skrb za soljudi, okolje, trajnostni razvoj, je naštel. "Potrebujemo povezovanje, potrebujemo spoštovanje, to sta dve ključni zadevi in ju moramo v teh težkih časih ponotranjiti," je dejal. "Sem skupni kandidat, to pomeni, da nisem podrejen nobenemu, ampak delam za to, da bo ta država dobila takšnega predsednika države, kot si ga zasluži," je pojasnil. Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje na volitvah, je odgovoril, da greš v kandidaturo z enim samim namenom.

STA
Miha Kordiš

Miha Kordiš, poslanec Levice

Poslanec Levice je napovedal, da bo v kampanji zagovarjal družbeno solidarnost. V zunanji politiki bi se odmaknil od "enoumja zveze Nato" in se zavzel za politiko miru, neuvrščenosti in sodelovanja, je dodal. Kot pravi Kordiš, se Levica na predsedniške volitve podaja z namenom dati glas delovnim ljudem, ki tega glasu v družbi in politiki sicer nimajo. "Potrebujemo družbo organizirane solidarnosti, ki bo prelomila z neoliberalnim konsenzom zadnjih desetletij," je dejal.

Zlasti se bo posvetil javnemu zdravstvenemu sistemu, ki je po njegovem mnenju tarča privatizacije, zato vlogo predsednika republike vidi v obrambi pravic pacientov in zaposlenih v sistemu, kjer je zdravje človekova pravica. Kot človekovo pravico razume tudi stanovanja za mlade. Kot predsednik bi se zavzel za to, da se jih izvzame s trga in se ljudem stanovanja omogoči kot dostop do domovanja, in ne kot tržne dobrine. Posebno pozornost bi namenil glasu za starejše in upokojene, ki so svoj prispevek družbi že "oddelali".

STA
Sabina Senčar

Sabina Senčar, ginekologinja

Zaposlena je v ljubljanski ginekološki ambulanti Juna, ki jo vodi skupaj s kolegico Urško Bizjak Ogrinc. Na volitvah za predsednico republike kandidira s podporo neparlamentarne stranke Resni.ca, za njo stoji tudi 3000 podpisnikov podpore.

Senčarjevo splošna javnost pozna kot kritičarko politike v tem, kako se je spopadla z epidemijo covida-19. Po njenem mnenju se je dogajalo kršenje temeljnih človekovih pravic in velika ekonomska ter psihološka škoda. Na to, kako se državo in njene ljudi pelje skozi zdravstveno krizo, bo še posebno pozorna, je dejala. Pravi tudi, da "v znanost ne bom verjela, ampak vanjo celo dvomila ter preverjala in vrednotila njene rezultate". Zdravje ni le odsotnost bolezni, zdravje je tudi stanje popolne socialne, psihološke in ekonomske blaginje, je povedala v svoji predstavitvi.

Avtoriteto predsednika republike bi utrjevala z zgledom in moralno avtoriteto. V primeru izvolitve pa bi v predsedniško palačo najprej povabila predstavnike sosednjih držav. Veliko bi delala na iskanju prijateljev, saj je pomembno, da imamo več prijateljev kot sovražnikov. Med pomembne naloge bo štela tudi preučitev pogodbe, ki jo imamo sklenjeno s Svetovno zdravstveno organizacijo. "Ker ni več tako, kot je bilo nekoč," so bile njene besede.