Leta 2008 je bil sprejet sistem plač v javnem sektorju. Takrat je okoli 170.000 zaposlenih v vstopilo v nov plačni sistem, za katerega je bil temelj postavljen s sprejetjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju v letu 2002.

Pred tem so bili med z zahtevami po višjih plačah oz. primerni umestitvi posameznih poklicev v nov plačni sistem, najbolj glasni sodniki, učitelji in zdravniki, kasneje še uniformirani poklici. Vsi so večkrat zagrozili celo s stavko. Med njimi zdravniški sindikat Fides, a do nje potem ni prišlo, saj so z vladno stranjo uspeli doseči dogovor.

Sedem evrov na uro

V sistemu plač v javnem sektorju sprejetem omenjenega leta potem nadaljnjih skoraj deset let ni bilo sprememb, sploh v zdravstvu. Šele leta 2017 je Fides dosegel t.i. popravek - poenotenje izhodiščnih plač specialistov in specializantov (ne glede na trajanje specializacije). »Od leta 2017 imajo vsi specializanti osnovni, 38. plačni razred, kar znaša 1.230,08 evra neto oz. 7,06 evra neto na uro. Enaka korekcija je bila izpeljana tudi za specialiste, za katere so se odpravila nesorazmerja glede na čas trajanja specializacije. Tako od leta 2017 vsi mladi specialisti začnejo v 45. plačnem razredu, kar znaša 1572,49 evra neto oz. 9,03 evra neto na uro. Obe delovni mesti sta že bili opredeljeni v osnovnem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju leta 2008 in se nista spremenili,« nam je povedala organizacija Mladi zdravniki Slovenije.

V isti spremembi je ministrstvo za zdravje po njihovih besedah opredelilo še dve novi specializantski delovni mesti, saj so prepoznali, da specializanti med izpopolnjevanjem pridobivajo znanja, postajajo vse bolj strokovno samostojni in prevzemajo več odgovornosti. »Torej ni šlo za splošni dvig plač, temveč za karierno napredovanje in zasedbo novega delovnega mesta, ki je vezano na vsebinski, strokovni napredek specializanta in čas trajanja njegovega izobraževanja. Po enakem vzorcu je bilo ustvarjeno novo specialistično delovno mesto - delovno mesto višjega zdravnika specialista in sicer po zgledu primerljivih sistemov v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Omenjeno delovno mesto ima tako časovno kot vsebinsko opredelitev, ki jo mora zdravnik specialist doseči, da lahko delovno mesto zasede,« so povedali.

Kdo zasluži več

Leta 2021 pa je le prišlo do dviga plač posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju, a ga zdravniki in zobozdravniki še vedno niso občutili. Povišanje plač od 4 do 24 odstotkov je resda bilo deležnih 35.000 zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, a ne vsi profili poklicev. Če izpostavimo samo zdravstvo, so boljše plače dobile predvsem nižje medicinske sestre, tisti, ki so v zdravstvu na najvišjih položajih, kader, zaposlen na intenzivni negi in operacijski dvorani. Povišanja za nekatere druge poklice znotraj zdravstva, kot so srednje medicinske sestre, delovni terapevti in fizioterapevti ter zdravniki in mladi zdravniki pa ne.

Da se z njihovimi plačami ni zgodilo nič, je začudilo mlade zdravnike, ki ves čas ponavljajo, da so prejemajo le od 6 do 12 evrov na uro. »Se vam zdi to primerno glede na odgovornost in zahtevnost naših delovnih mest, pa prepuščamo vam v presojo. Večina nas nima ne časa in ne energije, da bi še dodatno delali v popoldanski urah in za vikende, kolegom ki to zmorejo, pa mislim da ne more nihče zameriti, če si želijo izboljšati svoj gmotni položaj,« so dejali. Opozorili so, naj bo splošna javnost previdna s sodbami, češ da so vsi zdravniki bajni zaslužkarji, saj ni tako. 

fides
STA
Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin (drugi z desne) je dejal, da bi si zdravniki z 20 let delovne dobe zaslužili plačo v višini treh slovenskih povprečnih plač, kar je okoli 4.000 evrov.

Poudarjajo namreč, da je potrebno imeti na voljo podatke o realnih plačah zdravnikov, ne samo peščice izbrancev, ki se vedno znova pojavljajo v medijih, ker močno izstopajo, saj da ti predstavljajo manjšino vseh naših kolegov. "Siti smo, da se zdravniške plače v javni debati ves čas označuje za 'problematične', 'tiste, ki rušijo javni sistem', ker se 'neprestano povečujejo'."

Opozarjajo tudi, naj se nikar ne naslanjamo na poročila o plačah zdravnikov iz koronskih časov, saj so ta zaradi začasnih dodatkov zaradi epidemija prinesle 65-odstotni dodatek ne samo njim, ampak vsem iz javnega sektorja.

Ta zdravnik je rekorder

Zaslužkarske anomalije, o katerih govorijo mladi zdravniki, se pojavljaja. Lanski rekorder, denimo, je zdravnik, ki dela istočasno v mariborskem zdravstvenem domu in ptujski bolnišnici, ki je za delo v obeh javnih zavodih v letu 2021 prejel skupno kar 200.000 evrov, od tega dobrih 136 tisočakov za nadurno delo. Bolj razdelano, je njegova bruto plača znašala 27.555 evrov bruto, a je prejel še 23.327 evrov bruto nadomestil in 136.449 bruto evrov za delo preko polnega delovnega časa. Leta 2021 je opravil 3789 ur preko rednega delovnega časa, kar pomeni, da če je delal vsak dan v letu, bi to znašalo več kot deset nadur dnevno, je o njem poročal 24ur. Po zaslužku za lansko leto mu sledi zdravnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je prejel 180.013 evrov bruto. Skoraj 80.000 evrov na račun nadurnega dela, skoraj 48.000 evrov z dodatki. A to so redke izjeme. V resnici so številke na bančnih račinih zdravnikov veliko nižje.

Osnovna plača je 1.500 evrov

Da bi javnost razbremenili miselnosti o svojih visokih plačah, razkrijejo, kakšne imajo zdravniki v resnici po večini. "Osnovna plača zdravnika specialista za redno delo po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja, znaša 1.572,49 evra neto. Osnovna plača zdravnika specialista, ki opravlja delo v posebnih pogojih dela (PPD) najvišje, prve stopnje, pa znaša 1.881,80 evra neto, kar je 10,81 evra na uro neto. In to naj bi bila plača, ki 'ruši javni sistem'," so se retorično vprašali.

Mladi zdravniki so povedali, da so osnovne plače zdravnikov v Sloveniji, če upoštevamo razmerja glede na BDP, "okvirno od 25 do 30 odstotkov nižje kot v Nemčiji ali v Združenem kraljestvu, kjer imajo dobro urejene zdravstvene sisteme. Razmerje osnovne plače zdravnikov proti povprečni plači v Republiki Sloveniji se vsakoletno znižuje: medtem, ko je bilo razmerje leta 2000 2,8 : 1, se je v letu 2021 znižalo na 1,4 : 1. Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj. Splošna zahteva zdravnikov v Sloveniji je izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema," pojasnjujejo.

tabela
SURS
Toliko so zaslužili, je razvidno iz statistike Statističnega urada RS.

Če pogledamo statistiko Statističnega urada Slovenije, lahko iz nje razberemo višino bruto njihovih plač za zadnja tri leta. Zdravnik je imel leta 2019 plačo 4.509 evrov, lani pa 5.787 evrov. Zdravniki specialisti splošne medicine so 2019 prejeli 4.489 evra, lani pa 5.728. Zdravniki specialisti (razen splošne medicine), pa so imeli leta 2019 4.489 evrov bruto plače, lani pa 5.181 bruto plače. Če njihove plače za lansko leto pretvorimo v neto zneske, so zdravniki specialisti splošne medicine zaslužili povprečno 3.287 neto, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) pa 3.342 evra neto, kar je po statistiki OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) slovenski dvakratnik povprečne slovenske plače.