»To ni blef«

Klemen Grošelj: »ukrajinska ofenziva v harkovski regiji je razgalila, da ruski strani primanjkuje vojakov«

S.R.
21. 9. 2022, 15.50
Posodobljeno: 22. 9. 2022, 07.10
Deli članek:

Kako dogodke v Rusiji, ki je uvedla delno mobilizacijo in zapretila z uporabo »vseh sredstev,« vidita strokovnjak s področja nacionalne in mednarodne varnosti Klemen Grošelj ter politolog in nekdanji diplomat Denis Mancevič?

Profimedia
Pripadniki ukrajinske teritorialne obrambe na neznani lokaciji v Ukrajini.

Bobo
Po Grošljevem mnenju je iz današnjega Putinovega govora mogoče razbrati, da je specialno vojaško operacijo prekvalificiral v »vojno z Ukrajino in Zahodom, ki želi razbitje Rusije kot države.«

Ruski predsednik Vladimir Putin je bil po zadnjih nekaj tednih porazov, ki jih je v Ukrajini beležila vse bolj v kot stisnjena ruska vojska, pred pomembno odločitvijo. Kako, če sploh, ukrepati, da bi na bojišču dosegli spremembo razmerja sil. Ukrajinska vojska je namreč ob izdatni tako finančni kot vojaški pomoči Zahoda začela znova osvajati že izgubljena območja, poročila iz Ukrajine, ki so na voljo zahodni javnosti, pa so kazala, da je položaj ruske vojske na okupiranih ozemljih vse bolj nevzdržen. Da se obetajo spremembe v ruski strategiji, je nakazalo že torkovo dogajanje na okupiranih območjih v Lugansku, Donecku, Hersonu in Zaporožju, kjer so proruske oblasti napovedale referendume o priključitvi Rusiji. Potekali naj bi v prihodnjih dneh, in sicer od 23. do 27. septembra.

V sredo sta nato državljane nagovorila Putin in ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki sta naznanila delno mobilizacijo prebivalstva. Rusko vojsko naj bi tako okrepili s približno 300.000 dodatnimi vojaki, rezervisti, ki so že služili v vojski in imajo ustrezne izkušnje. Kot je pojasnil Šojgu, je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, vseh naj bi bilo namreč približno 25 milijonov.

Kako bo mobilizacija vplivala na razmerje sil v Ukrajini?

Kot je za Novice Svet24 ocenil evroposlanec in obramboslovec Klemen Grošelj, je »ukrajinska ofenziva v harkovski regiji razgalila, da ruski strani primanjkuje vojakov in da s silami, ki jih imajo na fronti, dolgi več kot 1000 kilometrov, ne morejo zadržati ukrajinskih sil.« Slednje po njegovih ocenah štejejo med 700.000 do milijona vojakov. Ukrajina je namreč splošno mobilizacijo in vojno stanje uvedla že na samem začetku ruske invazije. Grošelj meni, da bodo mobilizirane sile namenjene predvsem obrambi ruskih meja v regijah Kursk in Belgorod ter »nadomeščanju ljudstva redne vojske, ki bodo poslani v Ukrajino.« »Hkrati pa ruska vojska vzpostavlja bazo inštruktorjev za morebitne nadaljnje vpoklice. Obrambni minister Šojgu je to nakazal z izjavo o bazenu 25 milijonov rezervistov.«

Bobo
»Veliko lastnih obljub je v preteklosti že prelomil, težko ga je verodostojno ocenjevati,« je o Putinu dejal Denis Mancevič.

Politolog in nekdanji diplomat Denis Mancevič medtem meni, da delna mobilizacija ne bo prav veliko vplivala na razmerje sil v Ukrajini. »Potrebno se je namreč vprašati nekaj ključnih vprašanj, med njimi predvsem: kakšne še ima Rusija rezerve pri težkem topništvu, tankih, kako usposobljene vojake bo pošiljala na fronto preko mobilizacije (povsem verjetna je ocena, da ne prav dobro) in s kakšno moralo (prav tako precej nizko)? Odgovori na vsa ta vprašanje ne gredo Rusiji ravno v prid.«

Mancevič je še izpostavil, da je bila tako imenovana »Delna« mobilizacija sicer omenjena v Putinovem govoru, a da v »predsedniškem ukazu tega ni, je samo 'mobilizacija', kar tudi kaže na to, v kakšnih problemih se je Rusija znašla na bojišču, saj je to priznanje tako vojne (in nič več 'posebne vojaške operacije'), kot tudi tega, da vse na gre ravno po računih Kremlja.«

Kdaj bodo pripravljeni?

Mobilizirane rezerviste bo treba pred odhodom na bojišče tudi izuriti, kar je potrdil tudi Šojgu in kar bo terjalo nekaj časa, pri čemer so se vpoklici že začeli. Po ocenah Grošlja, ki »ne verjame, da bo njihova primarna naloga v Ukrajini oziroma Donbasu, temveč bodo pokrivali mesta rednih pripadnikov, ki bodo poslani v Ukrajino,« bodo dolžnosti »realno začeli prevzemati v roku treh do šestih mesecev.«

Mancevič je ob tem opozoril, da v Rusiji »obstaja izraz 'administrativni resurs,' ki nakazuje na administrativno-politično ter birokratsko reševanje izzivov, tudi če so ti precej kompleksni in ni enostavnih rešitev.« Po njegovih navedbah bo podobno tudi pri tem vprašanju: »ne gre za to, kdaj bodo prvi rezervisti pripravljeni na odhod, ampak kdaj jih bodo dovolj nabrali, kar bo potekalo precej brutalno in hitro, najverjetneje v skladu s sistemom kvot po ruskih regijah. Lokalne oblasti so že dobili nalogo, da zagotovijo potrebno število moških in sedaj jih bodo nabirali oz. kar lovili kakor zmorejo in znajo.«

Ruska vojska ima mnoge težave

Kar zadeva vprašanje, kje se trenutno kažejo največje težave v ruski vojski, ali torej trenutno večjo težavo predstavlja razpoložljivost zadostnega števila vojakov, ali pa so pomanjkljivosti bolj izrazite na področju logistike in vojaške opreme, je Grošelj mnenja, da imajo »težave tako v sistemu vodenja in poveljevanja, kot tudi pri logistiki in ljudstvu.« Kot je nadalje pojasnil, so zato poleg delne mobilizacije razglasili tudi »delno materialno mobilizacijo vojaško-industrijskega kompleksa (VPK), ki mora povečati tako dobave kot lastne proizvodnje zmogljivosti. Večina podjetij VPK v Rusiji že deluje po sistemu 24-7, tako da se bodo sedaj očitno za vojaške potrebe oziroma proizvodnjo orožja in opreme aktivirale nove tovarne.«

Po oceni Manceviča se težave ruske vojske kažejo predvsem v logistiki in vojaški opremi v kombinaciji z neusposobljenostjo vojske oziroma moških, ki jih oblasti tja pošiljajo. »Med njimi je namreč veliko najemnikov, zapornikov ter povsem neizkušenih nabornikov. Morala in usposobljenost takšne vojske je močno pod vprašajem.«

Jedrska grožnja

Pomenljiva je tudi Putinova grožnja z jedrskim orožjem, saj je poudaril, da bodo, »če bo ogrožena ozemeljska celovitost Rusije, uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo. To ni blef.« Po referendumih na okupiranih območjih, katerih rezultat seveda ni vprašljiv, bodo namreč del Rusije postala tudi ta območja. Po ocenah analitikov želi Putin s tem Zahod prestrašiti in prisiliti k spremembi strategije. Da torej Ukrajini ne bi več nudili vojaške pomoči, temveč bi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pripravili do tega, da se ukrajinska protiofenziva ustavi in da z Rusijo sklene prekinitev ognja. A v oči bode dejstvo, da je Ukrajina doslej že izvajala napade na ruskem ozemlju, in sicer tako na območju Krimskega polotoka, ki si ga je Rusija priključila leta 2014 in ga obravnava kot svojega, kot v regijah Belgorod in Kursk, pa v Moskvi tega niso šteli za zadosten povod za uporabo taktičnega jedrskega orožja. Bo zdaj drugače?

Po Grošljevem mnenju je iz današnjega Putinovega govora mogoče razbrati, da je specialno vojaško operacijo prekvalificiral v »vojno z Ukrajino in Zahodom, ki želi razbitje Rusije kot države. Sporočilo je bilo, da bo proti temu Rusija uporabila vsa razpoložljiva sredstva in da je, kar zadeva rusko stran, rdeča črta dosežena ter da pri tem ne bo oklevala z uporabo tudi jedrskega orožja, celotnega arzenala.« Grošelj ob tem ocenjuje, da »gre za eskalacijo, s katero želi Putin na eni strani zagotoviti obrambo doseženih pozicij v sami Ukrajini in hkrati vsiliti Zahodu in Ukrajini, da se sprejme status, kot je na bojiščih, oziroma neke vrste zamrznitev konflikta. V kolikor pa tega ne sprejmemo, pa sledi popolna eskalacija, kar je poudaril s stavkom, da to ni blef.«

»Žal na to vprašanje nihče nima pravega odgovora, saj ne vemo, kaj se plete v glavi Putinu,« pa glede vprašanja jedrske grožnje meni Mancevič, ki je dodal še, da je to »nedvomno dodatni element varnostne zaskrbljenosti, saj ni povsem jasno kdaj ali če bi Putin bil pripravljen poseči po tej opciji. Veliko lastnih obljub je v preteklosti že prelomil, težko ga je verodostojno ocenjevati.«