Razmišljajo o selitvi proizvodnje

V času najhujše krize so nesebično priskočili na pomoč, slovensko družinsko podjetje je zdaj prejelo kruto klofuto

S.R.
15. 9. 2022, 19.12
Deli članek:

Družinsko podjetje iz Slovenskih Konjic je v času zdravstvene krize, ko je na trgu primanjkovali zaščitne opreme, svoje znanje izkoristilo za pomoč predvsem zdravstvenim delavcem, zdaj so se znašli na udaru tržnega inšpektorata.

Tiskarna Petrič
Družinsko podjetje Tiskarna Petrič ima trenutno ima 40 zaposlenih in svoje proizvode izvaža v 30 držav tako znotraj kot zunaj Evropske unije.

Že decembra 2019, ko so na Kitajskem beležili prve primere atipične pljučnice, so se nad svetom začeli zgrinjati črni oblaki, leti 2020 in 2021 sta nato v celoti potekali v znamenju pandemije novega koronavirusa in z njo povezane zdravstvene krize. Zlasti prvo pandemično leto se je nepripravljen svet znašel v spirali kaotičnih razmer na področju dobave zaščitne opreme, v razmerah, ki so jih nekaterih izkoriščali za polnjenje lastnih žepov, spet drugi pa so se odločili, da pomagajo po najboljših močeh, tudi če imajo s tem izgubo. Med slednje se uvršča tudi družinsko podjetje Tiskarna Petrič iz Slovenskih Konjic z več kot 28 leti izkušenj pri tiskanju inovativnih materialov. V času zdravstvene krize so svoje znanje izkoristili za pomoč predvsem zdravstvenim delavcem, začeli so namreč z izdelavo zaščitnih vizirjev, večino katerih, skupaj več kot 4000, so donirali zdravstvenim ustanovam in domovom starejših občanov. A dobrota je sirota, zdaj pa so se kot kaže znašli v postopku Tržnega inšpektorata RS. A se je najprej treba ozreti nekoliko nazaj, v čas prvih dveh pandemičnih let in spremljajoče krize.

Donirali več kot 4000 vizirjev

Pino Petrič, direktor podjetja, ki ima trenutno 40 zaposlenih in svoje proizvode izvaža v 30 držav tako znotraj kot zunaj Evropske unije, je pojasnil, da so hitro spoznali, da so na podlagi znanja, dolgoletnih izkušenj in inovativnosti na področju tiska na plastične materiale v dobrem položaju za izdelavo lastnih zaščitnih vizirjev, ki so jih sprva razvili za lastne zaposlene. »Ko smo zaznali stisko zdravstvenih delavcev, smo se odločili pomagati,« je dodal ter nadaljeval, da so izdelavo nemudoma razširili, vizirje pa so donirali zdravstvenim delavcem zlasti v Splošni bolnišnici Trbovlje, Zdravstvenem domu Slovenske Konjice in Lambrechtovem domu Slovenske Konjice, torej tamkajšnjemu domu starejših občanov. Zaradi splošnega pomanjkanja zaščitnih vizirjev so kmalu začeli prejemati prošnje za izdelavo iz drugih zdravstvenih ustanov in domov za starejše v Sloveniji. »Praktično vsake,« je navedel Petrič, ki je razkril, da so ustanovam skupaj donirali več kot 4000 vizirjev ter da so v obdobju, ko »pozorne plastike, netov za pritrditev elastike in elastike« ni bilo na razpolago, za financiranje nakupa vhodnih materialov in izdelave vizirjev trošili lastna sredstva. To seveda ni bilo vzdržno, zato so se odločili, da pravim osebam vizirje ponudijo po ceni pet evrov na kos, in to izključno zato, »da bi lahko opravili donacije zdravstvenim delavcem.« »Vizirji, ki so bili na razpolago z dobavnim rokom 4-5 mesecev, so se v tem času prodajali med 15- 20 evri za kos,« je poudaril Petrič. V podjetju so tako po njegovih navedbah v letih 2020 in 2021 »zaradi zalaganja lastnega denarja za proizvodnjo zaščitnih vizirjev pridelali izgubo,« a to jih ni tako močno udarilo, saj »smo se v času največje zdravstvene krize odločili, da ne bomo stali križem rok, ampak bomo pomagali.« Jih je pa močno udarilo, kar je sledilo.

Zdravstveni dom Lenart
Vizirje Tiskarne Petrič so prejeli tudi v Zdravstvenem domu Lenart, kjer so se podjetju zahvalili s to fotografijo.

Delo na črno

Petrič je namreč razodel, da so se zdaj znašli v postopku tržnega inšpektorata, ker jim slednji očita, da so »v času največje zdravstvene krize opravljali delo na črno, saj nismo imeli prijavljene dodatne dejavnosti.« Subjekti, ki želijo v Sloveniji zakonito opravljati dejavnost, morajo namreč to ustrezno registrirati oziroma v primeru pravne osebe dejavnost vpisati v svoj temeljni akt, sicer se v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno tako opravljanje dejavnosti šteje za delo na črno. Na tržnem inšpektoratu so nam medtem potrdili, da glede nadzora poslovanja podjetja Tiskarna Petrič potekajo aktivnosti, a da v zvezi s to zadevo zaradi »interesa izvajanja aktivnosti« ne morejo posredovati več informacij. Bolj zgovoren je bil Petrič, ki nam je pojasnil, da so takrat v času najhujše krize pri pristojnih institucijah poizvedovali, ali je za vizirje potrebna registracija dodatne dejavnosti, a odgovora niso prejeli. »Če bi takrat vedel, da je potrebna, bi dejavnost registrirali, kar bi lahko storili v polovici dneva, ali pa se v to sploh ne bi podali.« Pojasnil je še, da so tržnemu inšpektoratu po uvedbi postopka posredovali vso dokumentacijo, ki so jo zahtevali. »Na tem mestu bi se vprašal, ali je v postopku tudi Toninova mama ali mogoče Počivalškovi prtički?« je navedel Petrič nekoliko cinično, a njegov cinizem izhaja predvsem iz razočaranja. Dogajanje sicer ne bo ostalo brez posledic. Kot je namreč pojasnil Petrič, v podjetju že razmišljajo o selitvi proizvodnje v Avstrijo, če se bo »postopek zoper nas nadaljeval.«

Lambrechtov dom
Njihove vizirje so nosili tudi Lambrechtovem domu Slovenske Konjice.

Naj se čim prej zaključi

Čim večjo vnemo tržnega inšpektorata pri svojem delu je seveda treba pozdraviti, saj je le tako možno po prstih udariti tiste, ki so zdravstveno krizo na nezakonit način izrabljali za kovanje lastnega dobička, a se lahko zaradi te vneme v postopku hitro znajdejo tudi posamezniki in podjetja, katerih edini motiv pri svojem delovanju je bila želja po pomoči tistim, ki so to takrat nujno potrebovali, sami postopki pa se nato znajdejo v vrtincu črkobralstva, ko bi lahko bilo pri vsem skupaj dovolj preprosto opozorilo. V podjetju Tiskarna Petrič so večino vezirjev vendarle donirali, preostale pa so prodali po ceni, ki jim je pokrila zgolj materialne stroške, dobička pa niso niti pričakovali niti ga od tega »posla« niso imeli. »Mi nismo imeli namena oškodovati niti države niti nikogar drugega, naš glavni namen je bil pomagati,« je bil jasen Petrič, ki je dodal še, da je za njegovo »duševno zdravje najpomembneje, da se zadeva čim prej zaključi,« pri čemer se Petrič sprašuje, ali bi ob morebitni naslednji krizi po taki izkušnji še bil pripravljen priskočiti na pomoč, kar je morda ob tej zgodbi še najbolj žalostno.