DRŽAVNI MILIJONI ZA SUPERVOLILNO LETO

Volitve niso zgolj lepa priložnost za nov začetek, temveč tudi za zaslužek

Mojca Vtič
18. 8. 2022, 07.38
Posodobljeno: 18. 8. 2022, 07.44
Deli članek:

Demokracija zahteva svoj denarni davek, dobesedno, kajti tudi volitve stanejo. V letošnjem supervolilnem letu, ko bodo volišča po aprilskih volitvah v državni zbor še dvakrat odprla vrata, bo iz državnega proračuna porabljenih od 15 do 20 milijonov evrov za omogočanje volilne pravice, ki naj bi bila najpomembnejša politična pravica državljanov in državljank.

Bobo
Za predsedniške volitve je predvidenih od pet do osem milijonov evrov, lokalne volitve pa so že pred štirimi leti državni proračun stale 6,5 milijona evrov.

Supervolilno leto se nadaljuje. Po burnih državnozborskih volitvah bomo državljani oktobra ponovno poklicani na volišča, da opravimo svojo državljansko dolžnost, to je oddaja glasu za novega predsednika ali predsednico države. Supervolilno leto pa se bo zaključilo z volitvami v občinske svete in županskimi volitvami. Občine za slednje že sestavljajo ali so že sestavile občinske volilne komisije, ki skrbijo za zakonitost volitev. Občinska volilna komisija potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov ter sestavlja njihove sezname, določa volišča, imenuje volilne odbore, ugotavlja in razglasi rezultate … Imenuje se za štiri leta, poleg rednih lokalnih volitev ima tudi naloge v primeru predčasnih lokalnih volitev in morebitnih občinskih referendumov. V Makolah so jo letos imenovali maja, z iskanjem primernih kandidatov pa nimajo težav, pravi direktor občinske uprave Igor Erker.

Krepko več od minimalne plače

Zakon o lokalnih volitvah namreč veleva, da se predsednik volilne komisije in njegov namestnik imenujeta izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov. Seveda so člani volilne komisije za svoje delo tudi denarno nagrajeni. V Makolah na primer velja, da predsednik in tajnik občinske volilne komisije prejmeta enkraten znesek, ki je enak 50 odstotkom osnovne mesečne plače župana v občini namestnika predsednika in tajnika prejmeta 80 odstotkov zneska, ki ga prejme predsednik, člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki pa 20 odstotkov plačila predsedniku.

Konkretno to pomeni, da sta predsednik in tajnik upravičena do dobrih 900 evrov, namestnika predsednika in tajnika bosta prejela nekaj več kot 700 evrov, člani in namestniki članov pa okoli 180 evrov. Ta izračun ne velja za vse občine, saj je plačilo odvisno od plače župana, ta pa je odvisna od števila prebivalcev.

Plačilo za člane volilnih odborov: dobrih osem evrov na uro

Za opravljeno delo, to pomeni šesturno prisotnost na volilnem mestu in štetje glasov, so nagrajeni tudi člani volilnih odborov, teh je šest. Član volilnega odbora prejme 50,08 evra, predsednik slabih 10 evrov več. Na aprilskih državnozborskih volitvah je bil ta znesek višji zaradi tako imenovanega covid dodatka, in sicer so prejeli 73,98 evra, na zadnjih volitvah pred štirimi leti pa so bili nagrajeni z okrog 45 evri. Na aprilskih volitvah v državni zbor je bilo približno 3200 volilnih odborov, za volitve predsednika republike volilni odbori še niso imenovani, prav tako ne za redne lokalne volitve, zato tudi ni znano njihovo število. Pred štirimi leti je bilo za redne lokalne volitve vzpostavljenih 3252 volišč, v katerih je sodelovalo okoli 20.000 oseb. »Natančno število volilnih odborov za redne lokalne volitve, ki bodo 20. novembra, bo znano sredi septembra, ko bodo občinske volilne komisije določile volišča.«

Povprečen strošek na volivca okoli šest evrov

Stroški volilnih odborov so tudi največji strošek volitev, sledijo materialni stroški, stroški poštnih in kurirskih storitev, tisk, stroški informacijske podpore, opreme volišč, plačilo stroškov Državne volilne komisije … Leta 2017 so bili stroški volitev za predsednika republike 5,23 milijona evrov, saj je bil predsednik Borut Pahor izvoljen že v prvem krogu. Letošnja finančna ocena je višja, in sicer okoli 7,8 milijona evrov (5,3 milijona za prvi krog in 2,5 milijona za drugi krog). »Če bi bili zaradi morebitne epidemije koronavirusa sprejeti dodatki za delo volilnih odborov in posebni zaščitni ukrepi, bi se ta strošek povišal na približno 8,53 milijona evrov,« so dodali na Državni volilni komisiji. Skupni stroški rednih lokalnih volitev vseh občin v letu 2018 so znašali 6,5 milijona evrov (toliko bo stal tudi urgentni center na Ptuju), od tega je bil največji strošek volitev plačilo volilnih organov (občinske volilne komisije in volilni odbori na voliščih), 3,7 milijona evrov, povprečni strošek na volilnega upravičenca pa je znašal šest evrov, so s podatki postregli na ministrstvu za javno upravo.