OBLJUBE KMETOM

Golob: kmetom zaradi suše možna izplačila pomoči že do konca leta

STA
16. 8. 2022, 19.00
Posodobljeno: 16. 8. 2022, 19.04
Deli članek:

Predsednik vlade Robert Golob se je med današnjim obiskom v Prekmurju z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko sestal s predstavniki kmetov, s katerimi je spregovoril o suši, ki pesti kmetijstvo. Ob tem je napovedal pospešitev postopkov za pridobitev pomoči, na podlagi česar bi bila možna izplačila do konca leta.

STA
Robert Golob

"Zelo se bomo potrudili, da bomo postopke, ki so običajno zelo dolgotrajni, poskušali skrajšati na minimum. To pomeni, da se oceni škoda do 30. septembra, nakar bi mogoče do konca leta že uspeli z izplačili. Če nam to uspe, bo to dvakrat skrajšan rok v primerjavi z ostalimi leti, ko se je ta škoda izplačevala," je dejal premier po srečanju s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zveze Slovenske podeželske mladine na izletniški kmetiji Jakob v Lipovcih.

Kmetijska ministrica Irena Šinko, s katero sta si ogledala posledice suše na polju koruze v Gomilici, je pojasnila, da bodo občinske komisije v posameznih občinah popisovale škodo. "Ko bo škoda popisana, mora biti vnesena v aplikacijo Ajda. Na podlagi tega se bosta pripravila ocena škode in predlog, ki ga bo obravnavala vlada. Ko vlada potrdi oceno škode in predlog, bo resorno ministrstvo pripravilo program odprave posledic škode. Glede na to, da mora biti škoda ocenjena do konca septembra, se bomo potrudili, da bi lahko odškodnino oziroma finančna sredstva ter ostale prispevke, ki bi kmetom na ta način lahko bili odpisani, lahko uredili še v letošnjem letu," je navedla.

Na sestanku so govorili tudi o namakalnih sistemih. "Tu obstaja zagotovo jasno spoznanje, ne samo v Prekmurju, ampak po vsej Sloveniji, da so podnebne spremembe tukaj. Torej se ne borimo več proti njim, ampak se moramo začeti boriti za blaženje njihovih posledic. In ravno sistemi namakanja ter vodnih zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij bodo ključni, če bomo želeli podnebne spremembe kot država uspešno prebroditi," je povedal Golob. Spomnil je na nedavni požar na Krasu. "Tematika je enaka kot v Prekmurju. Zato moramo sprejeti neke vrste nacionalni program izgradnje verjetno mreže zadrževalnikov, tako mokrih kot suhih, z namenom da olajšamo posledice ne samo v kmetijstvu, ampak tudi proti požarom," je povedal.

Po besedah ministrice so se pogovarjali predvsem o izgradnji primarnih sistemov. V primeru Prekmurja sta zanimivi Mura in Ledava. "V tem primeru bi bilo potrebno zgraditi zadrževalnike oziroma kanale, kjer bi se voda zadrževala, potem pa bi si na podlagi javnih naročil programa razvoja podeželja kmetje lahko zgradili sekundarne sisteme. Bistvo torej je, da država zgradi primarni sistem, potem pa si lahko kmetje na podlagi javnih razpisov zgradijo sekundarne sisteme," je pojasnila.

Predsednik vlade je zatrdil, da ne bodo ostali pri obljubah. "Na Krasu se je pokazalo, da brez korenite spremembe pristopa do zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij ne bomo preživeli. Nimamo izbire. Torej ne gre za to, ali bomo zagrizli mi ali ne. Škoda je, da nihče drug tega ni zmogel, a mi izbire nimamo. To bomo storili. Ni to stvar le Prekmurja, situacija je ista na Krasu in v slovenski Istri, celo v Vipavski dolini je situacija zelo podobna," je dejal.

Tema sestanka je bila tudi zemljiška politika. "Na tem področju so določene razmere v državi, ki so na nek način posledica naše 30-letne zgodovine. Se pa že kažejo tudi škodljivi učinki obstoječe zemljiške politike, predvsem ta, da mladi kmetje zelo težko pridejo do večjih površin, ker so te bolj ali manj oddane, sploh v primeru zakupa državnih površin. Potrudili se bomo, da bi našli rešitev, ki bi vsaj na nek način mladim omogočila, da se lažje odločajo za to, da ostanejo na kmetiji, in potem ko ostanejo na kmetiji, lažje preživijo," je povedal Golob.

Kmetje so zemljiško politiko označili za zelo pomembno vprašanje. "Predsednik vlade je obljubil, da so mladi kmetje tisti, katerim pripada državna zemlja, saj je državna zemlja od vseh nas," je novinarjem po srečanju povedal predsednik območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Murska Sobota Danilo Meolic. Kot je dejal, je državnih zemljišč v Pomurju nekaj tisoč hektarjev. "Od tega 6000 hektarjev obdelujejo štiri velike delniške družbe, mladi kmetje in ostali kmetje pa ne moremo priti do te zemlje. Predlagali smo predloge rešitev, eden od teh je progresivni dvig najemnine oziroma zakupnine, pri čemer bi se za prvih sto hektarjev plačevala dejanska zakupnina, ki jo izračuna sklad, za vsakih nadaljnjih sto hektarjev pa plus 20 odstotkov. Tako imajo tudi sosednje države," je povedal.

Zadovoljen je tudi z napovedjo hitrejših postopkov za pridobitev pomoči zaradi suše. "Glede na prejšnje vlade, ko smo dobili izplačilo šele čez eno leto, menimo, da je, če bo izplačilo do konca leta, to dovolj hitro za kmete," je dejal. Po njegovih besedah so zaradi suše najbolj prizadete koruza, buče, travinje in sončnice. "Škoda je do 100 odstotkov, odvisno kakšna so tla in katera je poljščina," je povedal.

Med današnjim obiskom v Prekmurju je predsednik vlade med drugim obiskal Varstveno delovni center Murska Sobota in si ogledal Plečnikovo cerkev v Bogojini. V Expanu se je srečal z gospodarstveniki regije, kasneje pa sta se z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik v Dobrovniku sestala z župani in županjami pomurskih občin.