Hitri in drzni

Janković bi oštevilčil in sankcioniral dostavljalce hrane v središču Ljubljane

J.V.
11. 8. 2022, 11.55
Posodobljeno: 16. 8. 2022, 10.07
Deli članek:

"Resnica je preprosta: vozimo hitro, ker moramo zaslužiti denar /.../ To je edini način, da sploh preživim," županu odgovarja eden od dostavljalcev.

Primož Lavre
Dostavljavec hrane v Ljubljani.

Kot trenutno najbolj perečo problematiko v središču Ljubljane oziroma v območju za pešce je župan Zoran Janković nedavno izpostavil Woltove in Glovove dostavljalce hrane. Ob tem je župan razkril, da so načeloma že prišli do dogovora, kako jih identificirati, in sicer tako, da bi ti na nahrbtnikih imeli z velikimi številkami navedene oznake. Na podlagi teh oznak bi občani potem lahko podajali prijave zaradi neprimerne vožnje, Wolt in Glovo pa bi nato ob ponavljanju prekrškov, ukrepala proti konkretnemu dostavljalcu. Dogovoriti se morajo le še, kako sankcionirati prekrškarje.

V Facebook skupini Tukaj smo pa se je pojavil zapis enega od dostavljalcev. "Rad bi vam pojasnil par stvari o tej temi," pravi uvodoma in nadaljuje: "Ko vozimo hrano za Wolt ali Glovo, nas ti ne smatrajo za zaposlene. Namesto tega nas kličejo “partnerji”. To pomeni, da delamo preko s.p.-jev, študentskih napotnic ali d.o.o.-jev. Wolt in Glovo ne pokrivata naših stroškov, naših prispevkov in zavarovanja, ne pokrivata niti popravil naših vozil, niti našega bencina, niti prehrane. Če torej ne izpolnem dovolj naročil, da pokrijem te stroške, dejansko delam zastonj."

"Če bi mi Glovo ali Wolt ponudila normalno pogodbo kot vse druge službe, če bi mi zagotovili fiksno plačo za osem urni delavnik, bi bilo vse drugače. Ampak nimamo te možnosti. Nobenega zagotovila ni, koliko denarja bomo imeli konec meseca. Zato se moramo boriti za vsako naročilo, teh pa je vedno manj. Kakšen dan ne zaslužim niti 30 evrov po celem dnevu dela. Resnica je torej preprosta: vozimo hitro, ker moramo zaslužiti denar. Stranke hočejo hitro dostavo, in jaz moram voziti hitro, če želim dobiti dovolj naročil. To je edini način, da sploh preživim."

Sašo Švigelj
Ljubljanski župan Zoran Janković.

"Čudno je slišati, da se ljudje počutijo, kot da jih ogrožam. To so isti ljudje, ki zahtevajo hitro dostavo hrane na dom, kadar so lačni! Če ne vozim dovolj hitro, bodo vpili “pozen si” in dali pritožbo na firmo. Ta me potem kliče in mi grozi, da sem prepočasen. Ampak to nikogar ne zanima, in ko me moje stranke vidijo hiteti na cesti, ne bi oklevale poklicati policije… Ne razumejo, da hitim z dostavo nekomu, kot so oni sami! In največkrat smo mi delavci tisti, ki se poškodujemo, ko vam hitimo pripeljati vašo hrano."

Avtor Glovu in Woltu sporoča, da ne morejo dati številk na njihove hrbte: "Ne prevzemate odgovornosti za to, kaj se meni zgodi na ulici, ne plačujete mi prispevkov, zavarovanja, ali bolniške, prevzemate pa odgovornost za to, da me kaznujete! Če želite spremeniti pravila, nam dajte normalne pogodbe in nam omogočite normalno delati, pa bomo vse spoštovali." Županu Jankoviču pa, naj zagrozi lastnikom kapitala, da spoštujejo pravice delavcev v njegovem pregovorno najlepšem mestu na svetu.