Popisovanje škode

Ob ogledu požarišča so našli tudi zgorele srne in divje prašiče

Ana Cukijati
11. 8. 2022, 05.32
Deli članek:

Predsednika lovskih družin Trstelj Kostanjevica in Fajti hrib smo te dni zmotili med popisovanjem škode, ki jo je julijski požar povzročil v njunih loviščih. Lovci opažajo, da se divjad na območje požarišča že vrača, lovišči pa se bosta povsem obnovili v 30 letih, kolikor bodo potrebovala drevesa, da bodo znova zrasla.

LD Trstelj Kostanjevica
V betonske kaluže so nalili vodo za divjad in opazili, da se čez noč spraznijo.

LD Trstelj Kostanjevica
Ognjeni zublji so uničili velik del zelenih površin.

»Zgorelo je 12 visokih zaprtih prež, 15 pa je poškodovanih. Skoraj vse odprte preže so še uporabne, a so potrebne obnove,« je o prvih ugotovitvah na pogorišču povedal Jelko Lapajne, predsednik Lovske družine Trstelj Kostanjevica. Od 4300 hektarov lovne površine so ognjeni zublji v julijskem požaru uničili 3200 hektarov. Čeprav so v nekaj dneh ostali brez 85 odstotkov lovne površine, pa že snujejo načrte, kako jo bodo obnovili. 

Drevesa bodo rasla več desetletij

»Lovišče se bo obnovilo. Trava bo pognala že spomladi, grmovnice, ki divjadi nudijo zavetje, pa bodo potrebovale nekaj let. Da bo raven lovišča spet taka kot pred požarom, bo potrebnih od 30 do 40 let, kolikor bodo rasla nova drevesa,« še pojasni sogovornik. Sprehod po pogorišču je razkril, da se je nekaj srn zadušilo in zgorelo v požaru, prav tako ena košuta.

Da bi ugotovili, ali se je divjad že vrnila na pogorišče, so postavili kamere, krmo in vodo pa napolnili v korita na istih mestih kot pred požarom. »Divjad se je med požarom nekam umaknila, a ne vemo natanko, kam. Njihova vrnitev bo odvisna od zorenja,« dodaja Lapajne. Na krmnih njivah bodo posejali ajdo, oves in ječmen ter travne mešanice razporedili po pogorišču. Vsem slovenskim lovskim družinam pa so že poslali dopis za denarno pomoč pri obnovi.

Lovišče Lovske družine Fajti hrib meri skoraj 2900 hektarov. Po besedah predsednika Tarika Žigona je požar uničil 65 odstotkov lovne površine, od tega je povsem zgorelo od 30 do 40 odstotkov lovišča. »Zgorela sta travnata ruša in humus do listnatih dreves. Našli smo poginulo srnjad ter dva poginula divja prašiča,« je povedal. Ob popisu škode, ki še ni končan, so ugotovili, da so jim ognjeni zublji uničili skupno 12 zaprtih in odprtih prež, preostale bodo morali prenoviti.

Preventivno bodo stražili kmetijske površine

Ker se prebivalci Vipavske doline bojijo, da bi jim divjad, ki se je pred požarom umaknila v njihovo dolino, na njivah povzročila škodo, so v pet tako imenovanih zadrževalnih krmišč že nasuli koruzo, da se divjad ne bi spuščala v dolino, ampak bi se zadržala v višje ležečih predelih. »Glede na to, da je zdaj lov zaprt, razen na divjega prašiča, pa bomo preventivno stražili na večjih kmetijskih površinah od večernih do jutranjih ur. Predvsem bo pred trgatvijo treba zaščititi vinograde,« je dodal Žigon.

S pomočjo gasilcev so te dni v betonske kaluže nalili vodo za divjad in opazili, da se čez noč spraznijo. »Kar pomeni, da je divjad prisotna na pogorišču, še posebej jelenjad, opazili pa smo tudi, da se je šakal preselil v dolino, zato je ogrožena drobnica,« je dejal in dodal, da je sicer med njihovimi prvimi nujnimi nalogami zasaditev travnate ruše. Veseli pa jih, da jim v požaru ni zgorela lovska koča nad Renčami. Ogenj, ki je sicer prišel do njenih vhodnih vrat, je le 30 metrov stran uničil Markovo kočo.