NAS ČAKA EKOLOŠKA KATASTROFA?

Ribam se ne piše nič dobrega, zaradi izsušenih strug vse več poginov

Ana Lah / Večer
5. 8. 2022, 05.58
Deli članek:

Zaradi suše pogini rib v Savi, Savi Bohinjki, Savinji, Gradaščici, Kamniški Bistrici ... Problematični so tudi pohorski potoki.

Facebook
Posegi v reke, potoke in jezera ne vodijo samo v pogine rib, ampak tudi vseh drugih vodnih in obvodnih organizmov.
Kaj vpliva na kakovost vode
Vse rastlinje, ki raste okoli ribnikov, je načeloma avtohtono, zato pozitivno vpliva na kakovost vode, v nasprotju z algami, ki se razraščajo v toplejših vodah ter lahko vodi in ribam škodujejo. Javornik meni, da je ob vodi včasih preveč rastlinojedih živali, kot so labodi in podobne ptice, saj »pospravljajo obalo« in tako negativno vplivajo na kakovost vode.

Izsušene struge, rekordno nizki vodostaji rek, pregrevanje vode zaradi pomanjkanja obrežne vegetacije, ob vsem tem še težave zaradi onesnaževanja voda – zaradi vsega tega poginjajo ribe, kar lahko v prihodnosti privede do ekološke katastrofe. Pogine rib že zaznavajo na Primorskem, Notranjskem, Savinjskem ter v Cerkniškem jezeru. Sava, Drava in Mura sicer še imajo določeno vodnatost, a problematični so manjši pritoki velikih rek, ki usihajo, je pojasnil predsednik upravnega odbora Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl.

Ne morejo se skriti pred vročino

Suša močno vpliva tudi na vodne ekosisteme. »Ekstremno nizki vodostaji in visoke temperature zmanjšujejo vsebnost kisika v vodi, kar povzroča pogin rib. Ribe se nimajo kam skriti, saj zaradi visokih pregrad, ki smo jih zgradili ljudje, ne morejo v hladnejše vode. Poginjajo ribe v vodotokih, pri čemer so ogrožene predvsem hladnokrvne vrste, kot so postrv, lipan in sulec, ki za preživetje potrebujejo hladno in s kisikom bogato vodo,« pojasnjuje Žaberl. Posegi v reke, potoke in jezera ne vodijo samo v pogin rib, ampak tudi vseh drugih vodnih in obvodnih organizmov.

V ribiški zvezi so že pred štirinajstimi dnevi na ogroženih območjih prepovedali ribolov in ribiška tekmovanja ter opozorili, da so problematična tudi druženja na ogroženih območjih in dodatno krmljenje (razgradnja snovi namreč dodatno obremenjuje vodo in jemlje kisik), dodaja Žaberl.

Zakaj je na ogroženih odsekih, kjer je vodostaj nizek, problematično kopanje? »Kadar je v vodi malo kisika, ribe mirujejo in se umaknejo v hladnejše predele. Če se ljudje tam kopamo, jih preženemo drugam, kjer je voda pretopla, zato poginejo, pa tudi zaradi našega čofotanja izgubljajo energijo, zato je možnost pogina veliko večja. Zavedam se, da v teh časih potrebujemo vodo in osvežitev, vendar ljudi pozivam, naj se vzdržijo vodnih aktivnosti na ogroženih območjih,« sporoča predsednik ribiške zveze.

Ukrepa naj tudi država

V zvezi so do pristojnih državnih organov kritični, saj menijo, da so premalo aktivni pri varstvu voda. Na ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so naslovili pismo, v katerem so opozorili na izredne razmere na vodotokih zaradi suše ter jih pozvali k ukrepanju. »Mi nimamo pristojnosti, da bi prepovedali ribolov, nismo regulator, to bi morala narediti država. Nič nismo naredili, če prepovemo ribolov, druge aktivnosti pa še vedno potekajo nemoteno. Ljudje se na teh območjih še vedno kopajo, raftajo, čolnarijo ali pa se še vedno opravljajo dela pri pristojnih zavodih,« razpravlja Žaberl.

Sistem omejevanja problem rešuje le kratkoročno, v Ribiški zvezi Slovenije že vseskozi opozarjajo na neprimerno politiko gospodarjenja z vodami. Ograjevanje s kamni, reguliranje rek, zasipanje tolmunov in gradnja hidroelektrarn so ribji habitat popolnoma spremenili, opozarja Žaberl. »Delovati bi morali nasprotno – namesto da reke reguliramo, bi morali preiti v renaturalizacijo, torej da določene predele rek spravimo v prejšnje stanje, podremo jezove, naredimo rečne tolmune. Če tega ne bomo storili, se nam in ribam ne piše nič dobrega,« je pojasnil in dodal, da imajo ribe v ekosistemu podobno funkcijo kot čebele na kopnem: »Ribe so pokazatelj zdravega vodotoka. Ko bodo izginile, bo to pomenilo, da imamo mrtvo reko.« Od ministrstva za okolje in prostor še pričakujejo ustrezno ukrepanje za prilagajanje, ki bo zajeto tudi v vseh strateških načrtih. Opozorili so, da so ukrepi na področju voda trenutno zastareli, zato jih je treba nujno posodobiti in upoštevati podnebne spremembe.

Bobo
Suša bo uničila vsaj eno tretjino letošnjega pridelka.

Vse manj rib tudi v pohorskih potokih

Na Štajerskem tako izrazitih težav zaradi poginov rib trenutno še ne opažajo. Ribiške družine so naredile, kar je v njihovi moči, se umaknile, rib pa ne lovijo tam, kjer so razmere neugodne, je dejal predsednik Zveze ribiških družin Maribor Bojan Javornik. Ribiške družine so odgovorne za gospodarjenje z vodami, opravljajo ekološke aktivnosti, ribe pa lovijo šele, ko je prej našteto izpolnjeno. A v zadnjem obdobju imajo do ribolova drugačen odnos, ni več »prehranjevalnega nagona«, je pojasnil sogovornik.

Drava trenutno še dosega biološki minimum, problematični pa so vsi pohorski potoki, saj imajo nizko vodnatost, nanje pa močno vpliva urbanizacija ter z njo povezana obzidava, pojasni Javornik in doda, da je problematično tudi dejstvo, da ni urejena kanalizacija in posamezniki v vodo mečejo odpadne snovi, recimo pokošeno travo ali pa odpadne akumulatorje. »Tako se zmanjša dovod kisika, hladnokrvne ribe pa v toplejši vodi nimajo možnosti preživetja. Pogini se ne zgodijo naenkrat, ampak postopoma. Ob koncu leta vidimo, da je rib bistveno manj. Problematični so lahko tudi ribniki, ki so bolj izpostavljeni soncu in nanje vročina vpliva bolj ekstremno,« je še pripomnil in dodal, da ribniki, za katere skrbijo mariborske ribiške družine, nimajo težav, saj niso prenaseljeni z ribami. Kako bi torej morali ukrepati? Upoštevati bi morali dejstvo, da je voda nižja, temu ustrezno pa prilagoditi količino fekalij, ki jih spustimo v vodo, meni Javornik.

Bobo
V zvezi so do pristojnih državnih organov kritični, saj menijo, da so premalo aktivni pri varstvu voda.