očitki o nezakonitostih pri podeljevanju statusa kmeta

»Lažni« kmetje pri nakupu in zakupu zemljišč včasih prehitijo tiste prave

Katja Kirn Vodopivec
4. 8. 2022, 19.56
Deli članek:

Kmet Dušan Stegel iz Čelj je prepričan, da je bil pred sedmimi leti pri nakupu kmetijskega zemljišča in zakupu dveh parcel neupravičeno zavrnjen, saj sta ga v obeh primerih prehitela prijavitelja z domnevno nezakonitim statusom kmeta. V tožbi zoper Upravno enoto Ilirska Bistrica, ki je odločala o statusu kmeta, mu je pritrdilo tudi upravno sodišče.

Katja Kirn Vodopivec
»Ljudi želim opozoriti, kakšne napake in nezakonitosti se dogajajo na upravni enoti pri podeljevanju statusa kmeta, za katere nihče ne odgovarja,« pravi kmet Dušan Stegel
Prodali ves pridelek?
Stegel vztraja, da količine pridelka, ki jih v izjavah navaja kmet, ne odražajo resničnega stanja, upravni enoti pa očita, da podatkov ni preverila. »Najbolj v oči bode izjava ene od strank, ki se je spomnila, da je pred sedmimi leti od dotičnega kmeta kupila natanko 2286 kilogramov krompirja. Prodal naj bi prav ves pridelek, ki ga je tisto leto pridelal. Torej njihova družina ni pojedla niti enega krompirja.«

»Ljudi želim opozoriti, kakšne napake in nezakonitosti se dogajajo na upravni enoti pri podeljevanju statusa kmeta, za katere nihče ne odgovarja,« se je na nas obrnil Dušan Stegel iz Čelj, ki mu je pred dvema letoma in pol v tožbi zoper Upravno enoto Ilirska Bistrica zaradi nepravilnosti pri podeljevanju statusa kmeta pritrdilo tudi upravno sodišče.

Neupravičeno do statusa kmeta

Stegel se je na upravno sodišče pritožil po tem, ko ga je leta 2015 pri nakupu kmetijskega zemljišča prehitel sovaščan s statusom kmeta s predkupno pravico. Vendar se je pri tem izkazalo, da je upravna enota sovaščanu status kmeta podelila neupravičeno, saj njegov prijavljeni dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki mora po zakonu o kmetijskih zemljiščih dosegati vsaj dve tretjini letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, ni dosegal za leto 2014 določenega cenzusa 12.322 evrov.

Steglu je kot drugostopenjski organ pritrdilo tudi kmetijsko ministrstvo in bistriški upravni enoti naložilo, da mora o statusu kmeta ponovno odločiti na podlagi novih dokazov o dohodku. »Upravna enota je na podlagi zgolj ustne izjave kmeta o količini prodanih pridelkov potrdila nov izračun dohodka, ki je z 8692 nenadoma narasel na 16.761 evrov. Kmetijska svetovalna služba, ki je izračun pripravila, je med pridelki, ki jih je v izjavi navedel kmet, upoštevala celo 3200 kilogramov sliv, pa čeprav mi je sama posredovala podatek, da leta 2014 pridelka sliv na tem območju sploh ni bilo,« je ogorčen Stegel.

Upravno sodišče, na katero se je pritožil, je v začetku leta 2020 sporno odločbo upravne enote o podelitvi statusa kmeta odpravilo, upravni enoti pa naložilo, da se mora pri ponovnem odločanju glede podelitve statusa jasno opredeliti do vseh tožnikovih ugovorov in dokazov, s katerimi je dokazoval neresničnost navedb o količini pridelka. Upravna enota je lani, leto in pol po razsodbi, pripravila nov izračun, po katerem naj bi zdaj dohodek kmeta za leto 2014 znašal 14.046 evrov.

Prodal naj bi 2500 kilogramov sliv, a pridelka tisto leto sploh ni bilo

Stegel ob tem še vedno vztraja, da količine pridelka, ki jih v izjavah navaja kmet, ne odražajo resničnega stanja, upravni enoti pa očita, da podatkov ni preverila. »Najbolj v oči bode izjava ene od strank, ki se je spomnila, da je pred sedmimi leti od dotičnega kmeta kupila natanko 2286 kilogramov krompirja. Prodal naj bi prav ves pridelek, ki ga je tisto leto pridelal. Torej njihova družina ni pojedla niti enega krompirja, jajca ali jabolka. Spet drugi kupec je denimo izjavil, da je odkupil 2500 kilogramov sliv za predelavo. Sliv pa tisto leto v Brkinih zaradi deževnega vremena sploh ni bilo. Vsakemu, ki to bere, je jasno, da so izjave lažne in prirejene samo za dosego statusa kmeta,« je prepričan Stegel, ki zdaj čaka, da upravna enota o statusu znova odloči.

Že jeseni pa naj bi upravno sodišče odločalo še o drugem Steglovem primeru, v katerem toži Slad kmetijskih zemljišč in gozdov, od katerega je leta 2016 želel zakupiti sedem parcel, gre za nekaj travnikov in njivo, vendar je sklad dve parceli zaradi predzakupne pravice dodelil drugemu prijavitelju s statusom kmeta. Tudi v tem primeru je Stegel prepričan, da se mu je zgodila krivica.

»Stranka, ki je uveljavljala predzakupno pravico s statusom kmeta, je imela ob sprejemu ponudbe samo 3736 evrov dohodka iz kmetijske dejavnosti, kar pa je daleč od zakonsko potrebnih 12.322 evrov,« ugotavlja sogovornik, ki ga je v tem primeru zmotilo tudi dejstvo, da je sklad, še preden je o zadevi odločilo sodišče, zemljišči oddal v zakup drugemu prijavitelju z domnevno spornim statusom kmeta. Tudi v tem primeru je o statusu odločala Upravna enota Ilirska Bistrica.

Postopek še poteka

Na ilirskobistriški upravni enoti v zvezi z upravnim postopkom Dušana Stegla odgovarjajo, da še vedno poteka. »Upravna enota vodi ugotovitveni postopek, upoštevaje napotila instančnega organa oziroma sodbe, ter ugotavlja dejansko stanje ob presoji navedb strank in predloženih dokazil. Odločitev bo upravni organ sprejel upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje in zakonske določbe, pri razlagi katerih pa se dodatno upoštevajo sodna praksa in druge strokovne podlage,« je pojasnila načelnica bistriške upravne enote Mirjana Valenčič.