Šolanje na domu

V slovenskih šolah zaznavajo skrb vzbujajoč trend, takih otrok je kar štirikrat več kot pred desetletjem

S.R.
6. 7. 2022, 13.26
Posodobljeno: 6. 7. 2022, 15.02
Deli članek:

Če se je v Sloveniji v šolskem letu 2011/12 na domu šolalo manj kot 100 otrok, je število takih otrok do šolskega leta 2019/20, ko v šolah še nismo poznali rigoroznih ukrepov zaradi epidemije, naraslo na skoraj 400.

Profimedia
/

»Starša šolata otroka doma. Nimata niti končane OŠ. Za bonus slovenščina ni materni jezik matere. Otrok (3. razred) seveda pade slovenščino (in ostalo) in potem pokličejo učiteljico in prosijo za pomoč. Prej pa celo leto nič. Šolanje na domu bi morali prepovedati,« je med debato okoli te vroče teme besnela ena od uporabnic na Twitterju.

Podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport namreč kazejo na dramatičen porast števila otrok, ki se šolajo na domu. Tudi če izvzamemo svojevrstno, nenavadno šolsko leto 2020/2021, torej zadnje leto, za katerega obstajajo podatki, in leto, v katerem je število na domu šolajočih se otrok poskočilo predvsem zaradi epidemije sars-cov-2, je porast števila v zadnjem desetletju osupljiv. Zakaj bi to lahko bil razlog za skrb? Kot je pred tednom dni v intervjuju za naš časnik Novice Svet24 dejal ravnatelj Osnovne šole Janka Modra ter predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan, je »v nebo vpijoče krivično, da tisti, ki se šolajo doma, pridejo veliko lažje skozi, saj imajo bistveno manj predmetnih izpitov kot kolegi v šoli. Imajo bistveno manj predmetov in bistveno manj ocen.« S tem so manj obremenjeni, šolanje nase prevzamejo njihovi starši, ki pogosto menijo, da znajo doma bolje od učiteljev. Pečan je denimo še navedel, da imajo ti otroci v tretjem triletju ob 13 predmetih le sedem izpitov, zaradi česar se lahko zgodi, da »gre kateri od učencev skozi šolanje oziroma tretje triletje brez pouka biologije in fizike, ker pač vsakič izbere na primer kemijo.« Njihovi vrstniki morajo redna ocenjevanja prestajati vse šolsko leto pri vseh šolskih predmetih, ki se jih v devetem razredu nabere kar 13 ali 14.

Vsako leto več

Glede na podatke ministrstva se je v šolskem letu 2011/12 doma šolalo »vsega« 89 otrok, nato se je število z izjemo šolskega leta 2017/18, ko se je zmanjšalo za enega učenca, vseskozi povečevalo. Stotico smo denimo presegli že v letu 2012/13, v šolskem letu 2015/16 je bilo takih otrok 211, v naslednjih dveh letih pa že 279 oziroma 278. V letu pred epidemijo – nadležni virus sars-cov-2 je na Kitajskem izbruhnil decembra 2019 – je število poskočilo na 332, v šolskem letu 2019/20 pa je bilo otrok, ki so se šolali na domu, že 392, čeprav v tistem obdobju šole še niso poznale covidnih ukrepov. Osupljivih 687 otrok oziroma učencev, kolikor se jih je na domu šolalo v šolskem letu 2020/21, pa je že posledica epidemije, ko so številni starši oporekali nošenju mask med poukom in testiranju.

Vpisati jih morajo, preverjanje znanja jim ne uide

Po veljavni zakonodaji osnovna šola učencu ne more zavrniti pravice do izobraževanja na domu, tudi razlog za tako odločitev staršev ni potreben, a starši, ki se za to odločijo, v celoti prevzemajo odgovornost za izvedbo izobraževanja svojega otroka. Kot veleva zakonodaja, morajo o tem osnovno šolo pisno obvestiti do začetka šolskega leta, saj te pravice med samim šolskim letom ni mogoče uveljavljati. Otrok mora biti sicer še vedno vpisan na šolo, pri čemer ima status učenca in je tako zaveden tudi v šolski dokumentaciji, kar pa pomeni tudi, da mora ob koncu leta pred izpitno komisijo na zadevni osnovni šoli opravljati preverjanje znanja. Če njegovo znanje ni zadostno, da bi izdelal razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Za učence, ki se šolajo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila kot za preostale učence, na koncu šolskega leta pa se takemu učencu izdajo tudi spričevalo in druge listine.

Pečan je sicer v preteklosti že večkrat opozoril, da bi morali zdaj, ko se je šolanje na domu zelo razširilo, ponovno premisliti ustreznost takšne ureditve. V preteklosti so se namreč starši za tovrstno obliko šolanja odločali predvsem v primeru dolgotrajno bolnih otrok ali posebno izstopajočih športnikov, pogosti so tudi primeru družin, ki se začasno preselijo v tujino, a zdaj ta možnost še zdaleč ni več omejena na nujo, temveč v delu družbe to postaja tudi trend.

Razvrednotenje poklica

»Upam in želim si, da bo nova vlada čim prej spremenila obstoječo zakonodajo glede šolanja na domu, ki je po mojem mnenju razvrednotenje učiteljskega poklica in ena velika anomalija v šolskem sistemu. To pa predvsem za to, ker po eni strani učitelj ne sme učiti predmeta, za katerega nima specializacije, starši oziroma kdorkoli drug pa to lahko počne, in to brez kakršnihkoli tehtnih argumentov,« je zakonodajo za Štajerski tednik nedavno kritiziral ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik.

Na drugi strani starši teh otrok, ko se ob koncu šolskega leta zaradi nezadostnega znanja znajdejo v težavah, pomoč iščejo ravno pri teh učiteljih, ki se jih pred tem otepajo. »Od štirih učencev, ki so se šolali na domu, sta samo dva uspešno opravila zaključne izpite. Ocene je možno še popravljati, v primeru neuspeha pa je treba razred ponavljati in se obvezno vrniti nazaj v šolske klopi,« pa je pojasnil ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak.