Novice Svet24

Do službenega neprofitnega poslanskega stanovanja so upravičeni tisti predstavniki ljudstva, katerih stalno prebivališče je od sedeža državnega zbora na Šubičevi v Ljubljani oddaljeno več kot 60 kilometrov.

Državni zbor razpolaga z 49 stanovanji za poslanke in poslance, večina pa ima urejen tudi parkirni prostor. Praviloma vlogo za dodelitev stanovanja odda manj poslancev, kolikor je na voljo službenih stanovanj.

O dodelitvi poslanskih stanovanj v novem mandatu državnega zbora bo danes odločala parlamentarna mandatno-volilna komisija. Po poročanju medijev je vlogo za dodelitev službenega stanovanja oddalo 23 od 90 izvoljenih poslancev.

Skrivanje seznama kandidatov

Dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kateri poslanci so oddali vlogo, na spletni strani državnega zbora ni na voljo zaradi varovanja osebnih podatkov, kot je naslov stalnega prebivališča.

Državni zbor smo včeraj zaprosili le za seznam poslancev, ki so oddali vlogo za službeno stanovanje, a so nam v službi za odnose z javnostmi odgovorili, da nam podatkov ne bodo posredovali, ker jih nimajo. »Bo treba počakati do jutrišnje seje,« so nam dejali v telefonskem pogovoru. Kljub našemu vztrajanju, da gre za podatek, do katerega je javnost po naši oceni upravičena, nam seznama do zaključka redakcije niso posredovali. Informacijsko pooblaščenko bomo povprašali, ali so imeli v državnem zboru zakonsko podlago za zavrnitev dostopa do teh informacij.

Profimedia

Če je število prosilcev za stanovanja večje od števila razpoložljivih stanovanj ali če za isto stanovanje zaprosi več poslancev, ima prednost tisti predstavnik ljudstva, katerega prebivališče je po časovnem merilu (vožnja po najhitrejši cestni povezavi) najbolj oddaljeno od sedeža državnega zbora.

Od 72 do 274 evrov

Sta

Do zaključka prejšnjega mandata državnega zbora, ki se je zaključil z ustanovno sejo novega sklica 13. maja, je poslansko službeno stanovanje najdlje uporabljala poslanka SDS Eva Irgl, ki v državnem stanovanju prebiva že od januarja leta 2007. Irglova, ki je imela decembra lani 4703 evre bruto plače, za 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje v prestolnici po zadnjih podatkih plačuje 143,48 evra na mesec. Ali je ponovno oddala vlogo za dodelitev službenega stanovanja, ni znano, saj je služba državnega zbora za odnose z javnostmi ta podatek skrivala do začetka današnje seje parlamentarne komisije za mandatno-volilna vprašanja.

Najemnina za stanovanja državnega zbora je določena v skladu z uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin. Poslanci za najem stanovanja v povprečju plačajo 3,89 evra na kvadratni meter. Najnižja najemnina je februarja letos znašala 72,24 evra (za 19 kvadratnih metrov veliko stanovanje), medtem ko je bila najvišja mesečna najemnina 273,61 evra (za 69 kvadratnih metrov veliko stanovanje).
Poslanci, ki jim je dodeljeno službeno stanovanje, morajo plačevati tudi obrabnino opreme v znesku 25 odstotkov najemnine. Ob tem se upošteva starost in obraba pohištva.

Kot vsak najemnik pa morajo poslanci plačevati tudi tekoče stroške elektrike, vode, ogrevanja, telekomunikacijske stroške in druge individualne stroške ter del skupnih stroškov v zvezi z obratovanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav v stanovanjski hiši po izstavljenih obračunih.

Poslanec lahko sicer najemno stanovanje vrne tudi pred iztekom mandata oziroma lahko zanj zaprosi tudi med mandatom, a mu je v tem primeru dodeljeno le, če je kakšno stanovanje še na voljo. Stanovanja, ki bodo namreč ostala nezasedena, lahko komisija odda prosilcu v najem tudi brez objave razpisa.

Druge poslanske ugodnosti

Poslancem med drugim pripada še od 500 do 800 evrov mesečnega pavšala za delo v svoji volilni enoti. Do njega niso upravičeni le poslanke in poslanci, katerih stalno prebivališče je od državnega zbora oddaljeno manj kot 50 kilometrov.

Če je poslanec na delo razporejen več kot 70 kilometrov zunaj kraja prebivališča njegove ožje družine in živi od nje ločeno, mu pripada tudi mesečno nadomestilo stroškov stanovanja, ki znaša dobrih 140 evrov.
Državni zbor poslancem, ki se na delo vozijo, priznava kilometrino v višini osem odstotkov cene 95-oktanskega bencina, a mesečno povračilo ne more biti višje od minimalne plače.

Za namene izobraževanja lahko posamezen poslanec na leto porabi 800 evrov. Sredstva se lahko uporabijo le za seminarje, različne tečaje, simpozije, delavnice in druge oblike funkcionalnega izobraževanja. Iz teh sredstev lahko kupijo tudi avdio-video izobraževalne pripomočke.