Mag. Peter Polanič iz Panvite je po uničujočem neurju za Primorske novice dejal, da so toče in podobni nalivi sicer vedno bili, a ne že v maju. »Ne pomnim, da bi bila toča kdaj že v tem mesecu.« Segrevanje ozračja pač sprošča še več energije v vremenske procese, posledično so nevihte lahko močnejše. Strokovnjake smo vprašali, kaj nas v prihodnje čaka glede nevihtnega vremena.

»Za vsako stopinjo bolj segreto ozračje lahko zadrži med šest do sedem odstotkov več vlage. To pomembno vpliva na vzorce padavin po vsem svetu,« pojasnjuje agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi. »Segrevanje ozračja zaradi podnebnih sprememb zagotovo vpliva na pojavljanje neurij s točo. Vendar ta vpliv ni preprost in enoznačen. Ker je pri nas v Sloveniji temperatura zraka zdaj v povprečju višja, je verjetneje, da bo lokalna pregretost tal presegla kritično mejo in bo nastalo močno neurje. Ob višjih povprečnih temperaturah zraka je tudi verjetneje, da se bo tako neurje pojavilo bolj zgodaj spomladi. Vendar pa so se pri nas nevihte in neurja pojavljali aprila in maja tudi že v preteklosti.«

Močnejši vzgornik nosi težja zrna toče

Se nam samo zdi ali je res, da so v Sloveniji v zadnjem času neurja še silovitejša, toča pa debelejša, kot smo bili vajeni? »Poenostavljeno lahko rečemo, da večja ko je razlika med temperaturo zraka pri tleh, ta pa mora biti tudi dovolj vlažen, in temperaturo zraka v višinah, večja bo silovitost nevihtne celice. Ta razlika se lahko poveča tudi zaradi lokalne pregretosti tal ali zaradi prodora hladnejšega zraka v višinah. Podnebne spremembe vplivajo na oboje, zlasti na lokalno pregretost tal. Od te razlike je potem odvisen vzgornik, to je veter, ki v nevihtnih celicah piha navpično navzgor, večja ko je ta razlika, močnejši bo. Močnejši vzgornik pa lahko s seboj nosi tudi večja in težja zrna toče, preden ta postanejo pretežka in padejo na tla. Najmočnejši vzgorniki lahko celo presežejo hitrost 100 km/h.«

Močnejša neurja povzroča tudi veter

A to še ni vse, kar povzroča silovita neurja. »V mirnem ozračju se običajno razvijejo kratkotrajne nevihte in ne močnejša neurja s točo. Za nastanek neurij je potreben tudi veter, ki z višino spreminja hitrost in v idealnem primeru tudi smer. Takšne razmere se običajno pojavljajo v bližini vremenskih front, kjer 'trčijo' različno usmerjeni vetrovni strženi. V najhujšem primeru se začne nevihtna celica zaradi striženja vetra vrteti, s tem pridobi dolgoživost in možnost rasti obsega ter silovitosti.« V Sloveniji je letos ponekod že padala zelo debela toča in povzročila precej škode. »Toča s premerom nad pet centimetrov je v Sloveniji redka in vedno zajame majhna območja. Tako velika zrna lahko v oblaku nosi le zelo močan vzgornik v najmočnejših nevihtah. Te praviloma nastanejo ob hkratni veliki nestabilnosti ozračja in močnem striženju vetra z višino.«

Vsak kraj dobi točo enkrat na leto

Vendar jih bo, kot kaže, v prihodnje v Sloveniji bistveno več. »Klimatološke študije Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da je bila med letoma 1971 in 2000 v vsakem kraju Slovenije v povprečju na leto približno ena nevihta s točo velikosti vsaj dva centimetra, s točo z velikostjo zrn vsaj pet centimetrov pa v povprečju ena nevihta na pet let. Po študijah se bo to spremenilo. Izračuni, pridobljeni s pomočjo več scenarijev pričakovanih podnebnih sprememb, namreč kažejo, da bodo pri nas neurja s točo pogostejša. Po zmerno optimističnem scenariju bo do konca stoletja neurij s točo z velikostjo zrn vsaj dva centimetra za od 20 do 40 odstotkov več, neurij s točo z velikostjo zrn nad pet centimetrov pa od 40 do 80 odstotkov več kot v povprečju preteklih desetletij. Po bolj pesimističnem scenariju bo po ocenah prvih za od 40 do 80 odstotkov več in drugih za od 80 do 160 odstotkov več. Neurje s točo, ki se je v preteklosti pojavljalo v nekem kraju v povprečju na vsakih pet let, bi se v prihodnjem stoletju lahko pojavljalo na vsake tri ali morda celo na vsaki dve leti. Na pojav neurij v Sloveniji namreč vpliva tudi za nekaj stopinj višja povprečna globalna temperatura zraka.«

Burno vreme po Evropi

Tudi drugod po Evropi je letos polno ekstremnega vremenskega dogajanja. »Že na začetku februarja je polarni vrtinec povzročil serijo treh neviht, Dudley, Eunice in Franklin, te so prizadele Združeno kraljestvo in zahodno Evropo. Sprožil je tudi močno deževje in vetrove po vsej regiji. Najmočnejša nevihta je bila Eunice z izmerjenimi hitrostmi vetra do 196 kilometrov na uro. Neurja, ki se hitro zvrstijo, za zahodno Evropo niso nenavadna. Čeprav teh zimskih neviht niso nujno povzročile podnebne spremembe, so verjetno povečale intenzivnost padavin. Tudi nedavna nevihta Emmelinde, ki se je razvila prek Francije, Beneluksa do poljske obale Baltskega morja, je bila izjemne intenzivnosti. Ob potovanju supercelične nevihte so nastajali toča, orkanski sunki vetra in močno deževje. Z najmanj tremi tornadi na vzhodu Severnega Porenja – Vestfalije so v Nemčiji množična neurja povzročila resno škodo. Po podatkih nemške vremenske službe DWD so se tornadi zgodili v Paderbornu, Lippstadtu in v Lütmarsenu. Tornadi niso povzročili le velike škode, temveč so terjali tudi številne žrtve.«