S spremembo zakona o vladi so stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagale reorganizacijo vlade s spremenjenimi pristojnostmi in ustanovitvijo treh dodatnih ministrstev, in sicer ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za podnebje in energijo.
Če bodo takšne spremembe zakona potrjene, bo Slovenija država z največ ministrstvi v EU oz. celo v Evropi, je v imenu predlagateljev opozoril Branko Grims. Ob tem je na vlado naslovil kritike v zvezi »umetno povzročenim špekulativnim pomanjkanjem naftnih derivatov« v zadnjih dneh. Vladi je očital neoperativnost in neodzivanje, zaradi česar je nastala škoda. Z večanjem števila ministrstev pa bo po njegovem mnenju vlada še manj operativna.
Sprememba zakona zasleduje čim bolj učinkovito organizacijsko strukturo, ki se bo hitro odzivala na za državljane pomembnih področjih, tistih, ki jih vlada uvršča med prioritetna in so usmerjena v bodočnost, je po drugi strani pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Za očitki, da bo širša sestava vlade neučinkovita in potratna, se po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) skriva le zavlačevanje in nagajanje. Po oceni Nataše Sukič (Levica) pa je predlog za posvetovalni referendum »ceneni politični spektakel«. Predlagateljem je očitala, da se poslužujejo laži in manipulacij ter argumentov, ki sploh niso povezani z vprašanjem, zakaj ta referendum potrebujemo.
Referenduma ni podprla niti NSi
Za podporo referendumu se niso odločili niti v NSi. Kot je pojasnila Vida Čadonič Špelič, želijo, da se politika preneha ukvarjati sama s seboj in začne delati to, za kar je bila izvoljena. Je pa Čadonič Špeličeva poudarila, da si ljudje ne želijo novih ministrstev, ampak rešitve aktualnih problemov. »Vsekakor mora nova vlada čim hitreje pripraviti nabor ukrepov, ki bo učinkovit odgovor na visoke cene hrane, elektrike in tudi surovin v kmetijstvu,« je pozvala.
