ostri tudi v Levici

Pogrom nad novimi digitalnimi boni: Jezna nova ministrica bi jih ta trenutek preklicala, a ...

S.R.
16. 6. 2022, 14.13
Posodobljeno: 16. 6. 2022, 23.04
Deli članek:

V stranki Levica so poudarili, da so digitalni boni eden »poslednjih bombončkov Janševe vlade,« še ostrejša pa je bila Emilija Stojmenova Duh, nova ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo.

Bobo
Emilija Stojmenova Duh

Kot je znano, lahko osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje od včerajšnjega dne koristijo tako imenovane digitalne bone '22, ki jih je uvedla še prejšnja vlada Janeza Janše. Bone v vrednosti 150 je mogoče unovčiti za nakup računalniške opreme, kot so tipkovnice in miške, računalniški zasloni, tablični, prenosni ali namizni računalniki ter drugi pripomočki, ne pa tudi za mobilne telefone. Mladostniki so ukrep bržkone sprejeli odprtih rok, a je mogoče v delu javnosti slišati tudi opozorila, da bodo na podlagi tega ukrepa zaslužila predvsem tuja podjetja, medtem ko bodo mladi bone porabili predvsem za denimo nakup novih slušalk.

Subvencioniranje le enih

Na ukrep so se danes odzvali tudi v stranki Levica, kjer so zapisali, da je digitalni bon eden »poslednjih bombončkov Janševe vlade.« Izpostavili so, da obstajata dve skupini ljudi, in sicer prva, v kateri si »nakup vsaj do neke mere lahko privoščijo in jim bon v vrednosti 150 evrov pri tem pomaga,« ter druga, v kateri pa si »nakupa recimo nekega več sto evrov dragega kosa računalniške opreme nikakor ne bodo mogli privoščiti, bon gor ali dol,« pri čemer bone kot davkoplačevalci financiramo vsi. Iz tega so pri Levici izpeljali, da razni digitalni in ostali boni predstavljajo »subvencioniranje potrošniških navad tistih, ki si nakup lahko privoščijo, s strani tistih, ki si dodatnih stroškov niti v teoriji ne morejo privoščiti.« Ravno slednji mesečne dohodke v celoti porabijo za hrano, položnice in streho nad glavo, so opozorili ter ob tem navedli podatek statističnega urada, da si 34 odstotkov slovenskih družin ne zmore plačevati nikakršnih izrednih izdatkov.

V Levici še menijo, da je politiko Janševe vlade zaznamovala kopica tovrstnih nepremišljenih ukrepov, skritih za krilaticami, kot so »digitalizacija,« »debirokratizacija« in »spodbujanje rodnosti.« Izpostavili so še, da bi sredstva – stroški digitalnih bonov so namreč ocenjeni na približno 60 milijonov evrov – v teh trenutkih, »ko se soočamo z razstočimi cenami osnovnih življenjskih potrebščin,« prišla še kako prav, pri čemer so poudarili, da v času krize precej bolj pravično in socialno ozaveščeno vrsto politike predstavljajo »ukrepi za cenovno in siceršnjo dostopnost temeljnih dobrin in storitev,« kar je tudi politika, ki jo želijo uveljaviti v tem mandatu.

Digitalne bone okrcala tudi nova ministrica

S kritiko te poteze Janše vlade je v daljšem zapisu na Twitterju postregla tudi ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, iz kvote stranke Gibanje Svoboda. Poudarila je, da je vlada Roberta Goloba ta digitalni bon podedovala od prejšnje vlade ter da bo država za to porabila slabih 60 milijonov evrov, pri čemer se bo z njimi financiralo predvsem v tujini narejeno opremo, pri razvoju katere naša podjetja niso imela »nobene bistvene vloge in/ali koristi.« Bon po njenem mnenju prav tako ne bo pomagal pri dvigu digitalne pismenosti ali vključenosti, temveč se bo zgodilo ravno nasprotno, povečal se bo »tako digitalni kot socialni razkorak.«

Tudi ministrica je podobnega mnenja kot Levica, in sicer da vrednost bona socialno ogroženim ne bo omogočila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, tistim, ki pa jo že imajo, pa bo omogočila nakup »dragih pripomočkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevale k dvigu digitalne pismenosti.«

»Seveda sem jezna, da porabljamo toliko denarja za nakup opreme, ob dejstvu, da bi lahko ta sredstva bistveno bolj koristno uporabili. Seveda, bi preklicala v trenutku, če bi bilo to možno. Ampak ni,« je še zapisala.