Računsko sodišče

Po občinah so cenovne razlike največje na področju komunalnega prispevka, najmanjše pri vrtcih

R.T.
15. 6. 2022, 10.13
Posodobljeno: 15. 6. 2022, 10.47
Deli članek:

Računsko sodišče je predstavilo izsledke raziskav o težavah prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena ter o cenovni dostopnosti občinskih storitev, ki ju je izvedla v vseh 212 slovenskih občinah.

Računsko sodišče
Skupni mesečni stroški za povprečno gospodinjstvo (podatki se nanašajo na tričlansko gospodinjstvo za 6 področij: vrtec, pitna voda, kanalščina, komunalni odpadki, komunalni prispevek in NUSZ).

Kot so pojasnili pri računskem sodišču, so se za raziskavo med občinami odločili, ker »najbolje poznajo konkretne težave prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena - so enota države, ki je najbližja prebivalcem kot koristnikom storitev, obenem pa morajo velik del teh storitev tudi zagotavljati.« Analiza temelji na odgovorih občin in javno dostopnih podatkih, obe raziskavi pa bosta računskemu sodišču služili kot pomoč pri identifikaciji področij za izvedbo revizij, pri čemer so lahko rezultati koristni tudi tako za »deležnike na vseh ravneh zagotavljanja storitev kot tudi za prebivalce, torej koristnike teh storitev.«

Dostopnost storitev

Kot so pojasnili, naj bi bil dostop do storitev, kot so na primer pitna voda, vrtec in javni prevoz, zagotovljen vsem prebivalcem v primerljivi kakovosti in po primerljivi ceni, a je to vprašanje vedno neposredno povezano z vprašanjem vzdržnosti javnih financ. Obenem tako na sedanje kot prihodnje možnosti dostopanja do kakovostnih storitev splošnega pomena pomembno vplivajo dejavniki, kot so nestabilne geopolitične razmere, podnebne spremembe in epidemija covida-19. kar 96,7 odstotka občin je sicer izpostavilo težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev splošnega pomena.

Izsledki prve raziskave tako kažejo, da občine največ težav zaznavajo na področjih, na katera nimajo neposrednega vpliva, kot so denimo ukinjanje bankomatov in izpostav pošte, področjih, na katerih zagotovitev dostopnosti storitve zahteva velike finančne vložke v infrastrukturo (na primer dotrajano vodovodno omrežje, slabe cestne povezave), oziroma na področjih, ki so sistemsko pomanjkljivo urejena (na primer težave pri izbiri osebnega zdravnika, pomanjkanje mest v domovih starejših občanov). Problematičen je tudi visok odstotek občin, ki so zaznale težave na področju interneta (70,8 % občin) in javnega prevoza (42,5 % občin), saj je od teh odvisna tudi dostopnost do drugih storitev.

»Razloge za stanje, ki izhaja iz podatkov občin, je iskati tudi v sistemskih pomanjkljivostih, na katere je računsko sodišče v revizijah že opozorilo, in sicer neusklajenem strateškem načrtovanju, pomanjkljivostih pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja in nejasni normativni ureditvi posameznih storitev splošnega pomena,« so navedli pri računskem sodišču. Izpostavili so še, da celovit in organiziran pristop, ki je mogoč le z usklajenim delovanjem vseh relevantnih deležnikov oziroma sektorjev terjajo zlasti storitve izrazito regionalnega značaja, kot so javni prevoz, cestne povezave, osnovno zdravstvo, ravnanje z odpadki, dobava pitne vode.

Računsko sodišče
Odstotek občin, ki so zaznale težave svojih prebivalcev pri dostopanju do storitev na posameznem področju.

Cenovna dostopnost

Raziskava o cenah storitev in pristojbinah, ki jih potrjujejo oziroma zaračunavajo občine, pa je pokazala, da so med občinskimi cenami lahko velike razlike. Te so največje na področju komunalnega prispevka ter odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Komunalni prispevek za istovrstno gradnjo (za 150 m2 bruto površine stavbe) lahko znaša po občinah od 900 do nad 30.000 evrov. Razlike so najmanjše pri polni ceni programa vrtca, in sicer za drugi starostni razred od najmanj 288 do največ 497 evrov. Izsledki kažejo tudi, da imajo v občinah z večjim številom prebivalcev v povprečju višji komunalni prispevek in višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Kar zadeva subvencije na ceno storitve, to pri programih vrtcev pozna 27 odstotkov občin, pri oskrbi s pitno vodo 75 odstotkov občin, pri kanalščini 52 odstotkov občin, pri storitvi ravnanja s komunalnimi odpadki 5 odstotkov občin. »Dodatne občinske subvencije v nekaterih primerih cenovne razlike med občinami znižujejo (področje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda) v nekaterih primerih pa povečujejo (področje programov vrtcev),« so še navedli. Poudarili so še, da so lahko razlike v cenah med občinami posledica različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo in učinkovitostjo storitev ter obsegom infrastrukture. Pod črto pa »cenovne razlike med občinami postavljajo občane različnih občin v neenakopraven položaj, kar terja razmislek pristojnih organov o razlogih za te razlike,« so pojasnili in dodali, da bo vprašanje cenovne dostopnosti občinskih storitev, ki bo v prihodnosti zaradi posledic pandemije, nestabilnih geopolitičnih razmer in nepredvidljivih gospodarskih gibanj še bolj aktualno kot v preteklosti.