Na prvem mestu alkohol, na drugem tobak, na tretjem in četrtem pa nezdrava prehrana in telesna neaktivnost so dejavniki, ki največ prispevajo k umrljivosti Slovencev.

Glede na lestvico čudi, da država veliko več pozornosti namenja preprečevanju uporabe tobaka med državljani kot alkoholizmu. Da bi se kajenje v družbi zmanjšalo, skrbi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Prvi, ki je bil sprejet leta 1996, je v tistem času predstavljal enega naprednejših zakonov v Evropi.

Trenutno veljavni Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, sprejet marca 2017, je v zadnjih štirih letih še bolj okrepil nadzor nad tobakom; temu primerno se zmanjšuje število Slovencev, ki kadijo. Po uveljavitvi zakona iz leta 2017 se je njihov delež med odraslimi prebivalci prvič po skoraj dveh desetletjih znižal nekoliko resneje, a kljub temu kadi vsak peti prebivalec naše države, star od 25 do 74 let, večina redno vsak dan, zaradi tobaka pa jih vsak teden umre 60.

Čez dvajset let brez tobaka

Država si je zadala cilj – Slovenijo popeljati na pot brez tobaka do leta 2040. Sprejeta bo strategija na področju nadzora nad tobakom z naslovom Za Slovenijo brez tobaka 2021–2030. Po njej naj bi bila naša država v letu 2040 družba brez tobaka, kar pomeni, da bomo takrat imeli manj kot pet odstotkov prebivalcev, starih 15 let in več, ki bodo uporabljali tobačne in druge nikotinske izdelke, ter bomo tako družba z minimalnim bremenom bolezni, prezgodnjih smrti in stroškov, povzročenih z rabo tobaka in nikotina.

Polovica populacije trpi

štefan lepoša
STA
Štefan Lepoša, predsednik društva Abstinent

Ob toliko napora, vloženega v to problematiko, čudi, zakaj zloraba alkohola ni zastavljena enako agresivno, izpostavlja Štefan Lepoša, predsednika društva Abstinent, ki stremi k reševanju stisk posameznikov, ki pijejo, in njihovih družin oziroma svojcev. »Odkar sem dejaven na tem področju, in to je že precej dolgo, vam lahko z gotovostjo potrdim, da alkoholizem v Sloveniji narašča. Predvsem šokanten je podatek, da je bilo v začetku 70. let na Slovenskem okoli 80 tisoč alkoholikov, danes pa jih je okoli 200 tisoč, kar je okoli trikrat več,« izpostavlja.

Sooči nas s pretresljivim podatkom, in sicer da vsak dan zaradi posledic prekomernega uživanja pijač z vsebnostjo alkohola umrejo trije Slovenci, deset pa jih zaradi težav z zdravjem, ki jih pitje povzroča, sprejmejo v bolnišnico.

Srhljiv je še en Lepošev podatek: »Alkoholizem prizadene tudi druge družinske člane, ne le tistega, ki pije. Če ima povprečna slovenska družina od tri do štiri člane, pomeni, da alkohol prizadene vsaj dvakrat oziroma štirikrat več ljudi. Pridemo do strašljivega zaključka, da okoli 800 tisoč slovenskih prebivalcev, skoraj slaba polovica, trpi zaradi posledic prekomernega uživanja alkohola osebe iz svoje neposredne bližine! Če to ni grozljivo ...« je opozoril. 

Pije vse več žensk

»Odločevalci, predvsem ministrstvo za zdravje in ministrstvo za družino, morajo nekaj ukreniti! Premalo se dela na preprečevanju alkoholizma. Alkohol je povezan tudi s socialno problematiko, nasiljem. Treba bo ustvariti načrte in zagristi v to; država je to dolžna,« poudarja.

Po njegovih podatkih se iz zdravstvene blagajne na leto porabi več sto milijonov evrov, da se ljudi, ki imajo zdravstvene težave zaradi alkoholizma, zdravi, jim pomaga. Za konec nam predsednik Abstinenta pove, da so alkoholiki večinoma moški, »a se med ženskami zloraba pijač z vsebnostjo alkohola viša«.

---------

Ukrepi na področju alkohola, ki jih je Slovenija sprejela do zdaj

Po letu 2000 je Sloveniji uspelo narediti nekaj korakov v smeri učinkovite alkoholne politike. Kateri ukrepi so bili sprejeti za zmanjševanje pitja alkohola:

- leta 2001 je bil sprejet Zakon o medijih, ki je popolnoma prepovedal oglaševanje alkoholnih pijač, a le za krajše obdobje, do leta 2002, ko je bil sprejet Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki pridejo v stik z živili. Ta je pod določenimi pogoji znova dovolil oglaševanje alkoholnih pijač.

- Leta 2003 je bil sprejet Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač (ZOPA), ki je pomembno prispeval k omejevanju dostopnosti alkoholnih pijač, še posebno mladim. V letu 2015 je Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah prepovedal televizijsko prodajo alkoholnih pijač.

- Z uveljavitvijo sprememb prometne zakonodaje (Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih), ki od leta 2010 dalje vključuje tudi zdravstvene ukrepe, se je zmanjšalo število prometnih nezgod, v katerih je bil prisoten alkohol.

- Z uvedbo referenčnih ambulant družinske medicine so se povečale zmogljivosti za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo.

- To nadgrajujejo s projektom celostne obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci Slovenije (projekt SOPA). To je interdisciplinarni projekt, ki združuje deležnike iz zdravstvenega in socialnega sektorja ter nevladnih organizacij.

- V letu 2011 je Zakon o varnosti in zdravju pri delu uvedel prepoved dela pod vplivom alkohola.

- K boljšemu povezovanju vseh ključnih dejavnikov so pripomogla tudi vlaganja države v spletni portal MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola, redna strokovna srečanja na nacionalni in lokalni ravni in povečanje vlaganj v programe varovanja in krepitve zdravja, ki jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s stroko.