V Šentrupertu in Trnavi tudi tokrat ne želijo mrliške vežice

Krajani vznemirjeni: »Občina nam želi 'vsiliti' mrliško vežico«

Špela Ožir / Novi tednik
28. 5. 2022, 07.08
Deli članek:

Ko so na obrobju naselja Šentrupert zabrneli gradbeni stroji, so nekateri občani začudeno obstali, saj niso vedeli, za kaj gre, kar je za tako majhen kraj prej izjema kot pravilo. Ugotovili so, da se gradi nova mrliška vežica, ki naj bi stala le nekaj metrov od dnevne sobe enega od krajanov.

Novi tednik
Do zdaj je Jože Vede s pomočjo sosedov zbral 48 podpisov krajanov iz okolice 300 metrov od mrliške veže, s čimer so pritrdili, da nasprotujejo gradnji.

Novi tednik
Župan Tomaž Žohar je o nasprotovanju gradnji mrliške vežice izvedel na sestanku s štirimi neposrednimi sosedi v drugi polovici aprila.

»V Šentrupertu živim že dvainšestdeset let in prvič se mi je zgodilo, da je nekdo nepovabljen prišel pred mojo hišo in začel kopati, ne da bi me prej obvestil ali vprašal,« je zgrožen krajan Jože Vede, ki se je takoj, ko je izvedel, kaj se dogaja, še s tremi sokrajani obrnil na župana.

Neuspešno umeščanje nove mrliške vežice ima sicer že dolgo brado. Do zdaj je bilo v igri že več lokacij okrog cerkve in pokopališča, a vedno se je zapletlo zaradi nestrinjanja sosedov. Krajani se sprašujejo, zakaj je občina do zdaj vedno upoštevala njihovo mnenje, tokrat pa jih o svoji nameri ni niti obvestila. »Menim, da je občina ves postopek izpeljala v strogi tajnosti, da bi nam 'vsilila' mrliško vežico, ki naj bi stala točno pred mojo dnevno sobo,« jasno pove sogovornik in doda, da se mu bo s tem zmanjšala kakovost življenja: »V času pogrebov ne bom smel poslušati glasbe, imeti praznovanj in podobnih druženj.«

Le nekaj pokopov

Krajani naselij Šentrupert in Trnava se sprašujejo, zakaj jih občina o gradnji mrliške vežice ni obvestila. Ta bo stala na obrobju naselja, tik pred stanovanjsko hišo enega od krajanov, in bo po njihovih navedbah od pokopališča in cerkve oddaljena 150 metrov.

Do zdaj je s pomočjo sosedov zbral 48 podpisov krajanov v okolici 300 metrov od mrliške veže, s čimer so pritrdili, da nasprotujejo gradnji. Med njimi je Mitja Golob, ki se tako kot drugi sprašuje, zakaj sploh v kraju, kjer sta v povprečju na leto dva pogreba, potrebujejo novo mrliško vežico, ki naj bi stala 180 tisoč evrov. »Občina bi lahko s tem denarjem več naredila za žive občane. K zdravniku moramo hoditi v sosednjo občino, vrtec poka po šivih, dobrodošli bi bili tudi protipoplavni ukrepi,« je povedal Golob, ki obenem ne ve, kako bo zgradba rentabilna z dvema pogreboma na leto, pri čemer je pokopališče ob cerkvi že skoraj polno ter na tem mestu za priseljence kmalu ne bo več prostora. »Že mrliška vežica na Gomilskem sameva, naša bo še toliko bolj. Dobili bomo še eno zgradbo, ki bo propadala. Zakaj bi v letu 2022, na robu recesije, tako negospodarno trošili davkoplačevalski denar?« se sprašuje.

Za dostojen pogreb

»Mrliška vežica je leta 2022 nujna za dostojno in častno slovo od pokojnih, ne glede na to, koliko pogrebov je na leto. Naloga občine oziroma lokalne skupnosti je, da jo zagotovi. Zato jo bomo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi tudi zgradili in jeseni predali namenu. Seveda z namenom, da se žalujočim ne bo treba posloviti od pokojnika doma, v gasilskem domu ali cerkvi,« na vse očitke občanov odgovarja župan Tomaž Žohar, ki je za nasprotovanje gradnji mrliške vežice izvedel na sestanku s štirimi neposrednimi sosedi v drugi polovici aprila. »Vsi so hiše postavili v neposredni bližini pokopališča in cerkve, ki tam stoji že stoletja. Torej: kaj je bilo prej? Njihova hiša ali cerkev oziroma pokopališče?«

V skladu z akti

Novi tednik
Mnogi menijo, da bi lahko občina denar bolj smotrno porabila za drug namen.

Občina Braslovče se je za gradnjo mrliške vežice odločila na osnovi dokumenta in ankete vseh krajanov Šentruperta in Trnave iz leta 2008, ko se jih je približno 95 odstotkov strinjalo s tem. »V skladu s tem je bila na dotični parcelni številki že spremenjena namenska raba zemljišča leta 2008 – namembnost za verske obrede. Spremembe namenske rabe prostorskega akta (OPN) so se dogajale več let in zemljišče opredeljujejo izključno za gradnjo mrliške vežice oziroma za verske obrede,« je še pojasnil župan in dodal, da so pridobili vsa potrebna soglasja, iz česar izhaja, da je bila vsa strokovna in nestrokovna javnost ves čas vključena v postopek.

Da je bil postopek umestitve zelo sumljiv, meni domačin Damjan Posedel. »Vsi se čudimo, kako je mogoče, da pri javnem projektu in posegu v okolje, kot je ta, ni bilo javne razprave.« Medtem ko občan Karl Lebič dodaja, da v anketi niso navedli točnega mesta mrliške vežice. »Županu smo na razgovoru predlagali lokacijo zunaj naselja, stran od vseh hiš, ter predlagali rešitev za širitev pokopališča, ampak nas je ignoriral. Nihče v občini nam ne želi niti povedati, ali se kje v kakšnem predalu skrivajo še načrti za dodatno pokopališko dejavnost v okolici mrliške veže ali za celotno novo pokopališče, prodajalno sveč in cvetja, morda celo za sežigalnico trupel.«