Slovo s polno denarnico

Janševi politični nastavljenci že izgubljajo položaje

Mihael Korsika
26. 5. 2022, 17.17
Posodobljeno: 26. 5. 2022, 17.43
Deli članek:

Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov je sklenil sporazume o predčasnem prenehanju mandatov glavnemu direktorju družbe Robertu Tomazinu (SDS), finančnemu direktorju Andreju Janši (NSi) in poslovnemu direktorju Matjažu Juvančiču (Desus), ki so bili na položaju dobro leto.

Bobo
Danes že nekdanji glavni direktor SiGD Robert Tomazin je član SDS.

Nadzorni svet je po naših informacijah trojico nameraval razrešiti iz krivdnih razlogov, a je glavni direktor družbe Robert Tomazin zagrozil, da bo razkril nečednosti, ki so se dogajale med njihovim mandatom in za katere so imeli tudi podporo nadzornega sveta, zato je na koncu prišlo do sporazumne prekinitve mandatov.

Vlada Janeza Janše je prek nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov (SiDG) februarja lani imenovala novo tričlansko poslovodstvo družbe. Glavni direktor je postal Robert Tomazin, sicer član SDS, finančni direktor Andrej Janša, ki je član NSi, in poslovni direktor Matjaž Juvančič iz Desusa.

V zadnjem letu smo objavili serijo člankov o vrsti domnevnih nepravilnostih v SiGD, za katere je bilo odgovorno vodstvo družbe. Trije predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu in opozicijska nadzornica iz vrst LMŠ so si prizadevali, da bi nadzorni svet krivdno razrešil celotno poslovodstvo, ki je po njihovi oceni sprejemalo za podjetje škodljive odločitve. Tomazin je po naših zanesljivih informacijah zagrozil, da bo v tem primeru razkril nečednosti, ki so se dogajale med mandatom in za katere je imelo poslovodstvo tudi podporo nadzornega sveta. Na koncu je zato prišlo do sporazumne prekinitve mandatov.

Sporazumno razrešeni člani poslovodstva bodo po naših informacijah prejeli odpravnino v višini šestih mesečnih plač, kar v Tomazinovem primeru znese dobrih 58 tisoč evrov bruto. Tomazin je tako za 15 mesecev dela v SiGD skupno prejel več kot 170 tisoč evrov.
Predstavniki zaposlenih in opozicijska nadzornica iz vrst LMŠ so na seji nadzornega sveta napovedali, da bodo od novega poslovodstva zahtevali, da se izvedeta zunanja revizija in forenzična preiskava delovanja državne družbe v času, ko so jo vodili Tomazin, Janša in Juvančič.

Od zavoda za zaposlovanje do tesle

Tako Tomazin kot tudi Janša sta bila pred prihodom v SiGD brezposelna. Po zasedbi položaja finančnega direktorja pa je družba SiDG za Janšo najela najdražje Teslino električno vozilo. »Dva meseca po nastopu položaja je družba za Janšo sklenila poslovni lizing za službeni luksuzni električni avtomobil znamke Tesla S 85 D 4x4, katerega nabavna vrednost je 98.844,40 evra, uporablja pa ga tudi v zasebne namene,« je v začetku tega leta razkril naš vir v SiGD.

Facebook
Andrej Janša si je med delom finančnega direktorja prislužil tudi kazensko ovadbo.

Za najem tesle, s pogonom na vsa štiri kolesa, SiDG na mesec plačuje 1086 evrov. Po naših informacijah mu je družba kupila tudi električni skuter, s katerim se od sedeža podjetja v Kočevju večinoma vozi do kilometer oddaljene bencinske črpalke. Janša je po navedbah vira celo pričakoval, da mu bo podjetje ob poslovni stavbi družbe postavilo električno polnilnico v vrednosti deset tisoč evrov, kar se sicer na koncu ni zgodilo.

Obsežno kadrovanje

Kmalu po nastopu novega poslovodstva je v Slovenskih državnih gozdovih sledil pravi kadrovski cunami politično lojalnih kadrov. Čeprav je SiDG leta 2020 zabeležil 34 odstotkov manj dobička kot leto prej, se je vodstvo družbe leta 2021 odločilo, da občutno poveča število zaposlenih. Konec leta 2020 je bilo v družbi zaposlenih 300 ljudi, po prvotnem poslovnem načrtu bi morali v letu 2021 na novo zaposliti 20, a se je po zamenjavi nadzornikov in poslovodstva podjetje odločilo, da potrebuje kar 48 novih zaposlitev.

Med prvimi je službo dobil sin ministra brez resorja iz vrst SDS Zvoneta Černača, ki so ga aprila lani zaposlili v Poslovni enoti Postojna. Matija Černač je sicer diplomiral leta 2017 z diplomsko nalogo Primerjava povprečnih tež odstreljenega mladiča srnjadi v Notranjskem lovskem upravljavskem območju v obdobju petih let.
Poleg mlajšega Černača sta nove zaposlitve dobila še nekdanji direktor Zavoda za gozdove Slovenije in član SLS Ivo Trošt ter Tim Osmak iz znane družine SDS v Kočevju. Osmak je leta 2018 na listi SDS kandidiral tudi za občinskega svetnika v Kočevju. Glede na dejstvo, da je Osmak pred petimi leti diplomiral na temo poznavanja označb na živilih pri osnovnošolcih, so se zaposleni v SiDG spraševali, ali izpolnjuje vse pogoje za delovno mesto na oddelku za varstvo pri delu.
»Novo vodstvo si je zaželelo tri nove zaposlitve, in sicer vodjo projekta, svetovalca in specialista. Zaposlitve je zahteval in izpeljal finančni direktor Andrej Janša,« je razkril vir blizu SiDG. Na ta mesta so zaposlili Boštjana Cankarja, Janeza Bartola in Gregorja Bižala. Po besedah našega sogovornika gre za kader SDS in Nove Slovenije, med novozaposlenimi pa naj bi bili celo bližnji prijatelji in sodelavci finančnega direktorja Janše.

Kazenska ovadba

Glavni direktor Tomazin je za uhajanja notranjih informacij v medije okrivil opozicijsko nadzornico, ki je pred sejo nadzornega sveta decembra lani začela prejemati anonimne klice in grožnje neznancev, ki so se nanašali na njeno delovanje v nadzornem svetu. O tem je obvestila preostale nadzornike.

Dvajsetega decembra je Tomazin na seji nadzornega sveta razkril, da je komunikacijo Dragice Vrkič Kozlan z ostalimi člani nadzornega sveta posredoval enemu od kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Pri tem je poudaril, da je ta kriminalist vpogledal v podatke klicev z njenega prenosnega telefona in elektronske pošte. Na ta način naj bi ugotovil, s kom vse omenjena članica nadzornega sveta komunicira.

Nadzornica je Tomazina zaradi suma zlorabe osebnih podatkov prijavila informacijski pooblaščenki. Na policiji pa so zagotovili, da NPU ni vpogledal v elektronsko pošto in podatke o klicih prenosnega telefona, saj to lahko stori le na podlagi sodne odredbe. Po naših informacijah pa je policija uvedla notranjo preiskavo, da bi ugotovila, ali so informacije odtekle po »neuradnih« poteh.