Ministrstva po starem

Takšen je odziv Roberta Goloba na nagajanje SDS

G.G./STA
18. 5. 2022, 15.23
Posodobljeno: 18. 5. 2022, 16.56
Deli članek:

Ker poskuša SDS s proceduralnimi manevri otežiti oblikovanje nove vlade, se bo bodoči premier Robert Golob začasno odrekel prestrukturiranju ministrstev.

Bobo
Robert Golob mora veslati med čermi, ki jih nastavlja SDS.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob se je odzval na SDS predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi. Pred glasovanjem v državnem zboru 0o predlogu za razpis referenduma mora preteči 30 dni, šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona. Golob pa želi sestaviti vlado do 3. junija. Ker to zdaj ni možno po prvotni zamisli, bo nova vlada po 3. juniju začasno delovala po dosedanjem razrezu ministrstev, kar pomeni, da se bodo odrekli trem novo načrtovanim resorjem.

Koordinator Levice Luka Mesec bi moral postati minister za solidarno prihodnost, kamor bosta spadali stanovanjska problematika in dolgotrajna oskrba, Bojan Kumer minister za podnebje in energijo ter Igor Papič minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Začasno pa bo Mesec prevzel ministrstvo za delo, Kumer infrastrukturo, Papič pa izobraževanje.

"Janševa oblast uživa svoje indijansko poletje, ampak to se bo končalo in 3. junija ji bomo zagotovili, da bodo pravo poletje lahko preživeli zunaj vladne palače," je dejal Mesec.

"Resda bomo šli po nekoliko drugačni poti, ampak šli bomo enako hitro," je Golob napovedal na današnji novinarski konferenci, pri čemer je dodal, da bodo ministrski kandidati, ki so po veljavnem razrezu ostali brez resorja, na obstoječih ministrstvih prevzeli vlogo državnih sekretarjev. "Ne bomo izgubili niti dneva," je dejal. Oblikovanje vlade, kot so si jo zamislili, pa pričakuje v roku 45 dni, saj lahko DZ o predlogu za referendum odloča šele po 30 dneh.

Hkrati Golob ocenjuje, da so se stranke na novo nastajajoče koalicije danes soočile s tem, kako izgleda konstruktivna opozicija. A zatrjuje, da opoziciji z manevri, ki bi zaustavili formiranje nove koalicije, ne bo uspelo, nova vlada pa bo svoj mandat nastopila po zastavljeni časovnici. "Vsi manevri, ki smo jih videli v zadnjih dneh so v resnici oklepanje oblasti tistih, ki so od tega odvisni, ker ne želijo prepustiti oblasti novim izvoljencem ljudstva in se kot poraženci dostojanstveno posloviti," meni. Glede možnosti zlorabe instituta referenduma je ocenil, "da je čisto mogoče, da bomo imeli stanje permamentnih referendumov". Podpis koalicijske pogodbe med prihodnjimi koalicijskimi partnerji je sicer predviden za torek, je še napovedal Golob.

Nočemo biti država hlapcev in ne bomo

Golob se je na novinarski konferenci odzval tudi na očitke, da koalicijska pogodba stiska gospodarstvo v kot. Koncept, da si nekdo samo zato, ker je delodajalec, lasti pravico edini odločati, kako se bo razvijal socialni dialog, je za Goloba preživet. Če ne bomo aktivno vključevali zaposlenih v soupravljanje podjetij, nikoli ne bomo prebili točke dodane vrednosti, "o kateri smo toliko govorili", je ocenil. "Sistem, po katerem je delodajalec gospodar, ki ga mora delavec brezpogojno poslušati in nima pravice do besede, je sistem hlapcev. Nočemo bit država hlapcev in ne bomo," je dejal Golob. Dodal je, da koalicijska pogodba predvideva vključevanje zaposlenih v delovanje podjetij. Veseli ga, da imajo popolno in soglasno podporo sindikatov ter predstavnikov delavcev. To obljubo so kot koalicija ljudem dali pred volitvami, je dejal Golob, "in dobili smo njihovo podporo". Glede kritik pa pravi, da se lahko le nasmehne in doda, da so ti časi za nami in da se ne bodo vrnili.

Kritike so letele tudi na del koalicijske pogodbe, ki obravnava zdravstvo, med njimi tudi ukinitev popoldanskega dela zdravnikov. Golob odgovarja, da dobivajo pohvale "uporabnikov zdravstva, torej ljudi, ki majo dovolj tega, da javno zdravstvo ne deluje". Ljudje pozdravljajo ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da se bo javno zdravstvo začelo zavedati in opravljati svojo javno funkcijo, pravi. Kritike pa po Golobovem mnenju prihajajo s strani izrazite manjšine med zdravstvenimi delavci. "V bistvu jih nekateri stanovski kolegi izkoriščajo. Tisti, ki so najbolje plačani in ki služijo še ob strani," je zaključil Golob.

Sindrom požgane zemlje

Potem ko so poslanci SDS po vložitvi predloga za posvetovalni referendum o zakonu o vladi enak predlog podali tudi za spremembe zakona o RTVS, ki ga DZ trenutno obravnava na izredni seji, se bo tudi postopek odločanja o tem predlogu, ki ga je koalicija danes nameravala zavrniti, zavlekel.

Vložitev referenduma na lastni zakon Golob vidi kot "unikum kreativnosti", s tem pa izgublja RTVS, je dejal v izjavi ob robu seje. Žalostno je gledati, kako je edini namen uničenje RTVS, je ocenil. "Saj smo videli že v predvolilnih oddajah, ko so postavili svoje voditelje, da so v resnici uničevali ugled RTVS, ne da bi pomagali sebi in danes počnejo isto," je dejal. Po njegovem mnenju gre za sindrom požgane zemlje: "Ampak s tem požigamo Slovenijo, ker se nekdo ne more sprijazniti z rezultati volitev, ker so mu ljudje rekli 'Dovolj te imamo!'".

S tem manevrom se bo preprečitev depolitizacije RTVS vlekla "še kakšen mesec ali tri", pravi Golob. Predlog zakona, ki ga je vložila nastajajoča koalicija, namreč večjo vlogo daje zaposlenim in civilni družbi, zmanjšuje pa vlogo DZ. "To je depolitizacija," meni Golob in dodaja, da želi opozicija zadržati sedanje stanje in ga ne izpustiti, dokler se da. "To je ta požgana zemlja," je zaključil predsednik Gibanja Svoboda.