Spomnimo. Mirela je v svoji državi želela opraviti splav, saj so pri zarodku v njenem trebuhu odkrili maligni tumor, zaradi katerega obstaja velika verjetnost, da otrok poroda ne bo preživel. Če pa že, se bo rodil s hudimi poškodbami. Kljub temu so jo zavrnili vsi zdravniki, češ da splav po 10. tednu nosečnost ni več zakonit. Kar pa ne drži. Dejali so ji celo, da tega ne bo odobrila nobena etična komisija.

V svoji izjavi je Kavšek pojasnil, da v Sloveniji velja »Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok« (zelo podoben zakon velja tudi na Hrvaškem). V njem se med drugim uporablja termin »Umetna prekinitev nosečnosti«, ki pa je v zadnjih dneh, predvsem s strani hrvaških zdravnikov precej zlorabljen pojem. Vsekakor namen tega zakona ni urejanje prekinitve nosečnosti v smislu sprožitve (indukcije) poroda kar tako, ampak urejanje prekinitve nosečnosti v smislu dokončanja nosečnosti, ki vodi v prekinitev nosečnosti s smrtjo ploda, pravi Kavšek.

»V nasprotnem primeru (če ni namen zagotavljanje pravic iz omenjenega zakona), kakšna bi bila strokovna upravičenost, da kdorkoli v 27. tednu sproži zelo prezgodnji porod? V korist ploda prav gotovo ne.«

Sam postopek umetne prekinitve nosečnosti, pa naj si bo z namenom nemedicinske (do 10 tedna nosečnost) ali medicinske, (od 10 tedna nosečnosti) indikacije se razlikuje glede na višino nosečnosti. Do 22 tedna se proces rojstva ploda iz maternice imenuje splav (abortus), po 22 tednu pa porod. V obeh primerih pa se zaradi zdravniške intervencije (medicinskega postopka - kakršenkoli je že) rodi mrtev plod. Kavšek dodaja, da je zato razlaga nekaterih hrvaških zdravnikov zavajajoča in kot taka ustvarja dodatno čustveno obremenitev tako za zdravnike, ki postopke izvajajo, kot tudi in predvsem za nosečnice, ki se s tako situacijo soočajo.  

»Zloraba strokovnega pojma kot je feticid - tudi v 12 ali 20 tednu nosečnosti po tej logiki opravimo feticid (plod zaradi našega aktivnega postopka umre- za namen dnevne politike ali samoopravičevanja zaradi neizpolnjevanja zakonskih pravic žensk je po našem mnenju nepotrebno in škodljivo,« dodaja v izjavi.

Pojasnil je tudi, da sam postopek umetne prekinitve nosečnosti v moderni medicini že dolgo ne poteka več tako kot je žal razbrati iz izjav »nekaterih hrvaških kolegov.« Ob tem je namignil na dogodek iz hrvaške oddaje Otvoreno, v kateri so gostili predsednika hrvaškega društva za ginekologijo in porodništvo Antea Ćorušića, ki je tudi direktor zagrebškega kliničnega centra. Splav je opisal kot brutalen postopek, kjer z iglo vstopiš v maternico in ciljaš srce fetusa. Pri tem je dodal, da gre za uboj po katerem se plod odstranjuje po delih.

Kavšek zavrača izjave, ki mečejo temno luč na umetno prekinitev nosečnosti

Do 22. tedna tedna nosečnosti v veliki večini primerov z zdravili sprožijo prekinitve nosečnosti - popadke in iztis ploda (rojstvo) iz maternice, ki tekom postopka tudi umre. Od 22. tedna nosečnosti pa najprej z injekcijo (največkrat kalijevega klorida)  ustavijo plodovo srce (običajno hipoma) in nato z zdravili sprožijo popadke ter iztis ploda (rojstvo) iz maternice.

Pri obeh primerih gre za porod in tudi pri takem porodu nudijo vse načine možnosti rojevanja, vključno z lajšanjem obporodne bolečine, pojasnjuje Kavšek.

»Zato v celoti zavračamo tendeciozne izjave nekaterih posameznikov, ki z neprimernimi besednimi zvezami namerno kriminilizirajo obstoječe zakonske pravice ter postopke, ki potekajo po najvišjih etičnih in strokovnih standardih,« je Gozard Kavšek zapisal ob koncu izjave.