Kaj vse od oborožitvene, komunikacijske in druge opreme bo všteto v ceno novih bojnih vozil, bo znano šele, ko bodo na ministrstvu javnosti razkrili vsebino dogovora z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ki je bil podlaga za posel. Toda nakup bo v prihodnjih letih odprl vrata še enemu velikemu poslu – vzdrževanju teh oklepnikov.

Po uradnih podatkih ministrstva bo redno vzdrževanje in servisiranje 45 bojnih vozil tipa boxer Slovensko vojsko letno stalo od enega do dveh odstotkov njihove vrednosti brez DDV, torej skupaj od 2,8 do 5,6 milijona evrov. Višina tega zneska bo odvisna od intenzivnosti uporabe, terena, na katerem bodo oklepniki delovali, usposobljenosti voznikov ...  V 30 letih življenjske dobe oklepnikov bo tako vojska za njihovo servisiranje in vzdrževanje porabila od 84 do 170 milijonov evrov – pod pogojem, da jih ne bo pošiljala v vojne operacije. 

Velik del tega denarja si bodo razdelili zunanji izvajalci. Gre za podjetja, ki jih Slovenska vojska najema za vzdrževanje opreme in infrastrukture. Samo letos bo za to porabila skoraj 44 milijonov evrov. Po podatkih Necenzurirano.si ima vojska na tem področju sklenjenih skoraj sto pogodb, pri čemer gre za posle, ki jih ne nadzoruje praktično nihče, zato je tveganje za nepravilnosti ali celo sume kaznivih dejanj zelo visoko.

Boxer_Land_400
Primož Lavre
Država bo za eno bojno vozilo boxer plačala 7,6 milijona evrov (z DDV). Veliko dodatnega denarja bo namenjenega vzdrževanju.

Za 315 tisoč evrov oškodovali Slovensko vojsko

Danes namreč razkrivamo poročilo o reviziji obvladovanja tveganj in skladnosti na področju vzdrževanja in nabave rezervnih delov za terenska, kombinirana in tovorna vozila proizvajalcev Mercedes-Benz, Puch, Unimog in Pinzgauer. Januarja letos ga je pripravila služba za notranjo revizijo pri ministrstvu za obrambo, ki je v vojski opravila izredni nadzor. Njene ugotovitve zdaj preiskujejo kriminalisti.

O sumih nepravilnosti in domnevni preprodaji rezervnih delov za tovorna in osebna vozila znamke Mercedes je že lani oktobra poročal Reporter. Takrat so revizorji začeli pregledovati 154 računov v skupni vrednosti skoraj 585 tisoč evrov, ki jih je Slovenski vojski med letoma 2019 in 2021 izdala družba Autocommerce. Ugotovili so, da je bila več kot polovica tega denarja, dobrih 315 tisoč evrov, porabljena za nadomestne dele in storitve, ki niso primerni za servisirana vozila. Za toliko denarja sta bila torej oškodovana ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska.

Pri tem je revizija odkrila številne nepravilnosti na vseh ravneh. Po notranjih predpisih bi morala vojska vzdrževalne storitve in rezervne dele pri zunanjih izvajalcih naročati s pisnim zahtevkom in drugimi obrazci. Nato bi morala od izvajalca pridobiti ponudbo, ki bi jo odgovorne osebe morale potrditi z naročilnim listom. Toda v praksi je bilo očitno drugače. Pri najmanj polovici računov, ki so jih pregledali revizorji, je vojska naročilne liste izdala šele po končanem popravilu vozil – četudi to notranji akti izrecno prepovedujejo.

Rezervni deli izginili iz skladišč

A to je le vrh ledene gore nepravilnosti. Kot so ugotovili revizorji, se pod večino dokumentov, ki so bili priloženi pregledanim izplačilom, kot kontrolor naročnika pojavlja pripadnik Slovenske vojske, ki trdi, da nobenega od dokumentov ni podpisal. »Sklepamo, da bi lahko šlo za sum ponarejanja podpisa,« so poudarili revizorji. Prav tako:

- V vojski so naročali vzdrževalna dela in menjave delov vozil, ki niso bili predmet osnovne pogodbe o vzdrževanju.

- Na računih za popravila vozil znamk Mercedes-Benz in Puch so tudi rezervni deli, ki niso primerni za ta vozila, ampak za druge tipe vozil znamke Mercedes-Benz. Vojska je tako med drugim plačala platišča in pnevmatike za športna vozila, ročno uro in druge dele za vozila razredov A, E, S, GLE in tovornjake. Pod vsemi temi naročili je bil podpis kontrolorja naročnika, pooblaščena oseba za izvajanje pogodbe pa je račune potrdila kot ustrezne.

- Nazivi storitev in opravljenih del na računih so drugačni kot tisti iz uradnega kataloga in pogodbe.

- Več naročilnih listov v vojski so izdali na isti delovni nalog. Kaj to pomeni? »Da obstaja velika verjetnost, da so bili nekateri naročilni listi izdani za fiktivno vzdrževanje oziroma da vzdrževanje verjetno sploh ni bilo opravljeno,« ugotavljajo revizorji.

Kje so končali rezervni deli, ki so bili nabavljeni za generalno obnovo terenskih vozil, po oceni revizorjev ni mogoče ugotoviti. V izrednem nadzoru namreč niso našli materialnih in prevzemnih listov za te dele. To posledično pomeni, da so iz vojaških skladišč izginili in končali v zasebnih rokah. Na ministrstvu so potrdili, da je revizija vzdrževanja »končana in bo priloga h kazenski ovadbi, ki jo sestavlja Sektor kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana«. »Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov vam drugih informacij žal ne moremo posredovati,« so sporočili.

Kdo vse je vpleten?

Za vzdrževanje teh vozil je sicer odgovorna logistična brigada, v njenem sklopu pa 157. logistični polk. Ta ima za vzdrževanje letno na voljo od sedem do deset milijonov evrov. Med letoma 2019 in 2021 je to predstavljalo približno tretjino vsega denarja, ki ga ima za ta namen na voljo celotna Slovenska vojska.

Kot že omenjeno, so revizorji samo pri vzdrževanju teh vozil ugotovili za 315 tisoč evrov oškodovanja. Ne le da so v Slovenski vojski kršili zakon o javnih financah, ki določa, da mora imeti vsak izdatek iz proračuna za podlago verodostojno listino. »Pri teh nepravilnostih gre za veliko verjetnost suma za namerno dejanje z namenom pridobiti premoženjsko korist,« opozarjajo revizorji.

Kako se je lahko to zgodilo? Kot ocenjujejo revizorji, so odpovedali sistemi kontrol. Ista oseba, ki je odločala o naročilu, ga je namreč tudi nadzorovala, poudarjajo revizorji. Šlo naj bi za enega od podčastnikov, s katerim naj bi Slovenska vojska pred časom prekinila delovno razmerje, a revizorji dopuščajo možnost, da so bili njegovi podpisi ponarejeni. Naši viri pa so nas opozorili, da je že zaradi obsega nepravilnosti vanje moralo biti vpleteno več pripadnikov vojske ali morda uslužbencev ministrstva.

Po oceni revizorjev v vojski nihče ni nadzoroval, ali se vzdrževanje izvaja skladno s pogodbami in predpisi. »Revidiranec (vojska, op. a.) redko reagira, ko se pojavijo nepravilnosti; neprimerno kadrovanje, prevelika 'domačnost', neformalnost pri izvajanju postopkov, dobre povezave z dobavitelji in ostalimi ključnimi osebami v postopku vzdrževanja,« so ostali razlogi, ki jih v poročilu navajajo revizorji.

tonin vojaki vojska bobo7
Bobo
Robert Glavaš, danes generalmajor, in minister Matej Tonin

Kdo bo odgovarjal?

V času poslov z rezervnimi deli sta generalštab Slovenske vojske vodila Alenka Ermenc in pozneje Robert Glavaš. Na čelu poveljstva sil Slovenske vojske sta bila Milan Žurman in Miha Škerbinc, logistični brigadi pa sta poveljevala Franjo Lipovec in Franc Kalič. Stosedeminpetdeseti logistični polk sta vodila Benjamin Kovačič in Igor Veršnik. V tem polku so sicer revizorjem dejali, da kot ključno tveganje pri vzdrževanju vidijo nadaljnje zmanjševanje proračuna, namenjenega za vzdrževanje, staranje opreme in centralizacijo sistema vzdrževanja pri nadaljnjem preoblikovanju Slovenske vojske.