Ortoped Daniel Bešič Loredan je eden redkih zdravnikov, ki so se v preteklih letih redno javno izpostavljali in opozarjali na nepravilnosti v slovenskem zdravstvenem sistemu. Leta 2018 se je odločil za resen vstop v politiko, ustanovil je Gibanje Skupaj naprej in kandidiral na volitvah. A preboj v parlament mu ni uspel. Na tokratnih volitvah se je pridružil ekipi Roberta Goloba in se javnosti v svojem prvem medijskem nastopu že predstavil kot bodoči minister za zdravje. Njegova neučakanost je marsikoga presenetila in deležen je bil nemalo kritik.

Odgovorna naloga

Glede na informacije, ki so nam dostopne, Bešič Loredan ne bo zgolj minister za zdravje, ampak celo podpredsednik vlade, kar naj bi dokazovalo zavezanost vlade v nastajanju k prenovi zdravstvenega sistema. Glede na politično moč, ki si jo je Gibanje Svoboda zagotovilo na volitvah z 41 pridobljenimi mandati, je pričakovati, da ne bodo imeli težav pri uresničevanju svojega programa. Poglejmo, kaj je v njem zapisano.

V boj s covidom

Prva naloga, ki naj bi si jo zadali v Gibanju Svoboda, je priprava izhodne covidne strategije. Kot je zapisano v programu, naj bi ustanovili krovno krizno multidisciplinarno strokovno skupino, ki bo pripravila nov nabor ukrepov, ki naj bi bili bistveno manj omejevalni kot ukrepi prejšnje vlade in naj bi bili bližje tako imenovanemu »švedskemu modelu«, predvsem pa naj bi se vse bolnike obravnavalo enakovredno oziroma prenehalo zapostavljati ostale bolnike na račun covida. Slednje je očitno ena najpomembnejših prioritet bodočega ministra Bašiča Loredana, saj je prav zaradi prednostne obravnave covidnih bolnikov zapustil delovno mesto v bolnišnici Šempeter, kjer je bil predstojnik ortopedije. Da bo nova ekipa uresničila zastavljene cilje naj bi prenovili Zakon o nalezljivih bolezni (ZNB) oziroma potrdili predlog zakona, ki ga je pred meseci v parlament poslala Pravna mreža za varstvo demokracije. Tudi nova ekipa na ministrstvu za zdravje bo poskušala Slovenkam in Slovencem predstaviti prednosti cepljenja. Lotili se bodo tudi zaostankov, ki so nastali zaradi covidne zaustavitve zdravstva.

Konec »dvoživk«

V programu stranke Gibanje Svoboda je zapisano tudi, da bodo na podlagi ugotovitev revizije Računskega sodišča o skrbi za učinkovit vstop zdravnikov na trg dela in drugih relevantnih podatkov v interventnem zakonu ustrezno definirali poklicne standarde ter normative zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja na različnih ravneh zdravstvenega sistema. Kot pravijo, bodo ukinili sočasno delo zdravnikov na več deloviščih in pripravili dodatne spodbude za medicinski kader. Zanimivo je, da je tudi bodoči minister Bešič Loredan med delom v bolnišnici Šempeter deloval na več deloviščih. Poleg dela v bolnišnici v Novi Gorici je deloval še v Medicinskem centru Šalara v Kopru in Zdravstvenem zavodu Zdravje, ki ga vodi kirurg Marko Bitenc, ki ga najdemo med tistimi, ki so v času epidemije ustvarili največje dobičke.

Boj s čakalnimi vrstami

Karseda hitro naj bi bil sprejet interventni zakon o zdravstvu, s katerim naj bi razbremenili družinske zdravnike in druge zdravnike, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu, skrajšali čakalne vrste, racionalizirali stroške in dvignili zanimanje za družinsko medicino … Kot je bilo slišano v sredo, naj bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, sprejeli naj bi aneks k Splošnemu dogovoru med vlado ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev, v katerem bo določeno, da se vse storitve plačujejo po opravljenih storitvah. Za izvajanje storitev bodo poleg izvajalcev znotraj javnega sistema zdravstva konkurirali tudi zasebniki. Takšen način naj bi veljal, vse dokler se ne bomo znebili čakalnih vrst. Zdravstvo naj bi se debirokratiziralo ter digitaliziralo in povečal naj bi se nadzor nad porabljenimi sredstvi.