Volitve 2022 je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 21. in 24. marcem so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 9607 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3511 jih ni bilo dosegljivih, 3689 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1357 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo obeh anket so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/–3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Slab mesec pred parlamentarnimi volitvami bi na njih slavila stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, s strankami Koalicije ustavnega loka (KUL) pa bi sestavila vlado s trdno večino 55 sedežev v državnem zboru.
To je razvidno iz volilne napovedi, ki jo je med 21. in 24. marcem za Svet24, Večer, Primorske novice in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. V anketi je za Gibanje Svoboda glasovalo skoraj 21 odstotkov vprašanih. Tesno za njim je Slovenska demokratska stranka (SDS) Janeza Janše, podprlo bi jo 19,5 odstotka vprašanih. Sledijo ji Socialni demokrati (SD), a se njihova prednost pred Levico zmanjšuje. Parlamentarni prag bi prestopile še Lista Marjana Šarca (LMŠ), Nova Slovenija (NSi), Stranka Alenke Bratušek in koalicija Povežimo Slovenijo, ki združuje Konkretno Zdravka Počivalška, SLS Marjana Podobnika, NLS Franca Kanglerja, Zelene Andreja Čuša in Novo socialdemokracijo Andreja Magajne.
Merilci javnega mnenja so anketirance spraševali, ali se bodo udeležili volitev. Nato so tistim, ki so odgovorili, da se bodo udeležili volitev ali tega še ne vedo, na izbiro ponudili nabor političnih strank. Na enak način torej, kot da bi imeli pred seboj volilni listič. V telefonski javnomnenjski raziskavi je bilo anketiranih 1050 oseb, natančnejše podatke o vzorcu pa navajamo v okvirju. Volilne napovedi bomo do aprilskih volitev objavljali na 14 dni, zadnjo pa 22. aprila, torej pred začetkom volilnega molka.
Razmerja med največjimi ostajajo enaka
Gre za šesto volilno napoved, ki jo je letos opravila agencija, iz nje pa je že mogoče razbrati nekatere trende. Najprej, podpora dveh največjih strank se je v zadnjem mesecu bolj ali manj ustalila, saj večjih premikov v razmerju med njima ni.
Podpora Gibanja Svoboda ostaja pri 21 odstotkih, pri čemer bi ga volilo več žensk kot moških. Obratno je pri SDS, ki ji tudi po enem mesecu intenzivne oglasne kampanje in vojne v Ukrajini ne uspe preseči 20 odstotkov podpore. V tem trenutku je SDS daleč od preprečljive relativne zmage na volitvah, ki jo je dosegla leta 2018, a ji takoj zatem ni uspelo sestaviti vlade – še posebej, če bo SDS s svojo medijsko in drugo infrastrukturo še naprej podpirala tudi »satelite« na desni strani. Med vsemi strankami ima SDS najmanjšo podporo v mestih.
Stranke KUL bi tokrat skupaj dobile 30 poslancev, enega manj kot v anketi pred dvema tednoma. Med njimi še vedno vodi SD, ki je ob SDS najbolj priljubljena med starejšimi od 60 let. To pomeni, da volivci mlajše generacije niso naklonjeni strankama z najdaljšo tradicijo v Sloveniji.
NSi ostaja pri šestih sedežih v državnem zboru. Za zdaj v anketah nič ne kaže, da bi se lahko vanj uvrstila še katera druga stranka. Še najbližje temu je populistična stranka Resnica, a njena podpora v anketah močno niha.
Neopredeljenih je vse več
Brez presenečenj
Za zdaj v anketah nič ne kaže, da bi se lahko v DZ uvrstila kakšna nepričakovana stranka. Še najbližje temu je populistična stranka Resnica, a njena podpora v anketah močno niha.
Tudi odločenost ljudi, da gredo na volitve, ostaja trdna. Da se bodo zagotovo udeležili volitev, je v anketi odgovorilo slabih 63 odstotkov vprašanih. V tem primeru bi svoj glas oddalo več kot 1,06 milijona ljudi, kar je približno 160.000 več kot leta 2018. Še dobrih 13 odstotkov ljudi je v anketi odgovorilo, da se bodo volitev »verjetno udeležili«. Obenem raste delež tistih, ki se volitev po lastnih besedah zagotovo ne bodo udeležili. Teh je zdaj že skoraj desetina.
Toda podrobnejši vpogled v rezultate ankete kaže, da politična razmerja še zdaleč niso tako »zabetonirana«, da se v prihodnjem mesecu ne bi mogla spremeniti. Tako je znova opazno več ljudi, ki ne vedo, koga bi volili, ali pa tega ne želijo povedati. Še v prvi polovici februarja je bilo neopredeljenih manj kot 12 odstotkov anketirancev – zdaj jih je že skoraj petina.
Na vprašanje, zakaj delež neopredeljenih spet raste, jasnega odgovora ni. Iz ankete je razvidno, da med njimi prevladujejo slabše izobraženi, živeči na podeželju, starejši od 60 let in mlajši od 30 let. Število neopredeljenih je sicer še vedno precej nižje kot pred štirimi leti. Mesec dni pred takratnimi volitvami še skoraj 30 odstotkov vprašanih ni vedelo, koga bi volili.
