Lansko jesen je država vstopila v četrti val širjenja koronavirusne okužbe. Ta je vrh dosegel v začetku novembra in mesec kasneje, sredi decembra, doživel upad.

Ta je bil zelo kratkega trajanja, saj je že pred novim letom začelo število novoodkritih primerov na dan močno naraščati. Tako smo januarja letos vstopili v peti val, najhujši do zdaj, ki je vrhunec dosegel konec tega meseca in se podaljšal v začetek februarja, in šele sredi februarja se je število okuženih začelo zmanjševati. V petem valu je prej prevladujočo različico delta »preglasil« bolj nalezljivi, a nekoliko milejši omikron.

Toliko so jih »špiknili«

Zanimanje za cepljenje se je najbolj zmanjšalo prav med dvema najhujšima valoma. Največ Slovencev se je po svoj odmerek odpravilo lani spomladi in v začetku poletja, potem pa je proti koncu leta, v četrtem valu, vse manj ljudi nastavilo svojo ramo. Letos, od vključno januarja do včeraj, je na cepilno mesto po svoj prvi odmerek odšlo skupno samo okoli 13.500 Slovencev. Za drugi odmerek se je v tem obdobju odločilo le okoli 30.000 državljanov, za poživitvenega pa v enakem časovnem razponu malo več kot 165.000 ljudi.

Če pod to potegnemo črto, je cepilna statistika slaba. Po skoraj enem letu od začetka množičnega cepljenja proti covidu-19 v Sloveniji ostaja necepljene več kot 40 odstotkov populacije. Do včeraj je bilo z enim odmerkom cepljenih 1.264.207 ljudi, z obema pa 1.219.367. Precepljenost populacije je 58-odstotna. Po statističnih podatkih je Slovenija glede na precepljenost povsem na repu lestvice držav v Evropi. Za njo so le še Poljska, Rusija, Slovaška, Hrvaška, Srbija, Romunija in Bolgarija.

S tem se ne gre hvaliti

Kot kažejo zadnji podatki, je zanimanje za zaščito s cepljenjem skoraj povsem zamrlo. Za prejem prvega odmerka se v zadnjih dveh tednih vsak delovnik na cepilno mesto odpravi samo nekaj deset Slovencev. Prejšnji teden je v ponedeljek prvi odmerek prejelo 12, v torek 18 ljudi, v sredo 46, v četrtek 42 in v petek 35 ljudi. Drugi odmerek je v ponedeljek dobilo 56, v torek 133, v sredo 128, v četrtek 135 in v petek 85 ljudi. Poživitvenega pa v ponedeljek 270, v torek 268, v sredo 662, v četrtek 438 in v petek 639 Slovencev.

Dejstvo je, da državi cepilna propaganda ni uspela. Načrti Edvarda Kadiča, ki so predstavljali vrhunec naporov države, da bi se cepilo dovolj Slovencev in Slovenk, se niso najbolje izšli. Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je namreč Kadiča najel za vodenje kampanje v podporo cepljenju. Bila je neuspešna. Zadnjih nekaj mesecev pa državljanov o cepljenju sploh ne nagovarja nihče.

edvard kadic
M24
Kampanja Edvarda Kadiča ni bila uspešna.

Zaradi novega cepiva več zanimanja?

Pri nas so sicer na voljo štiri cepiva: comirnaty proizvajalca Pfizer, spikevax proizvajalca Moderna, vaxzevria AstraZenece in janssen proizvajalcaJ&J. Od začetka tega meseca pa je v Sloveniji na voljo še novo cepivo nuvaxovid, ki ga ponuja Novavax. Vsebuje različico beljakovine bodice virusa, ki je bila proizvedena v laboratoriju. Vsebuje tudi adjuvans, to je snov, ki pomaga okrepiti imunski odziv na cepivo. Ko oseba prejme cepivo, imunski sistem prepozna beljakovino v cepivu kot tujek in začne proti njej tvoriti naravno obrambo – protitelesa in celice T, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Jeseni prilagojena cepiva

Ob pojavu novih različic virusa – samo v Sloveniji so jih v dveh letih odkrili okoli 160 – je sicer na področju javnega zdravja prioriteta vzpostavitev pospešenega regulativnega postopka za prilagoditev cepiv z namenom zaščite pred sedanjimi ali prihodnjimi različicami. Na mednarodni ravni potekajo razprave o tem, kako usklajeno pristopiti k različicam in cepivom. Kaj konkretno se dogaja s prilagoditvami, je povedal prof. dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Sporočil je, da testiranja prilagojenih cepiv že potekajo. »Najprej je treba ugotoviti, ali bodo prilagojena cepiva ali njihova kombinacija (kot primarno cepljenje in še bolj pomembno – kot poživitveni odmerek) boljši od dosedanjih cepiv. Rezultate pričakujejo do poletja, tako da bi lahko jeseni cepili že s prilagojenimi cepivi,« je napovedal.

roman jerala pl2
Primož Lavre/Reporter
Jerala meni, da bi lahko že jeseni cepili s prilagojenimi cepivi.

Opozoril je prav na novost, rekombinantno cepivo družbe Novavax, »ki ponuja dobre odgovore na veliko argumentov nasprotnikov cepljenja, ki so imeli pomisleke zaradi nove tehnologije«. Dodal je, da je bilo sicer pričakovati, da se zanimanje za cepljenje ne bo povečalo, »ker so se ljudje pri sebi že odločili, ne glede na vsebinske razloge. Dodaten razlog je seveda, da se je veliko ljudi že okužilo in je zaradi opustitve ukrepov razširjeno prepričanje, da smo z epidemijo (vsaj do jeseni) opravili, čeprav beležimo 2000 okužb dnevno, s trendom rasti. V veliko državah pa število smrti dosega rekordne ravni,« je opozoril.

"Jeseni bo zagotovo smiselno poživitveno cepljenje za širšo populacijo po zgledu vsakoletnega cepljenja proti gripi." Roman Jerala

To nas čaka

Ključno, kar sporoča, je, da bi Slovenija morala razmisliti, ali bi sledila zgledom držav, ki zdaj omogočajo dodaten, osvežilni odmerek starejšim od 80 let, saj so zadnjega prejeli pred skoraj pol leta, medtem pa se učinkovitost zaščite zmanjšuje. »Jeseni bo zagotovo smiselno osvežitveno cepljenje za širšo populacijo po zgledu vsakoletnega cepljenja proti gripi,« je dodal Jerala.