Vsak podjetnik s fotokopirnim strojem

Nov davek za podjetnike: višja je izobrazba zaposlenih, višji bo davek

Luka Tetičkovič
31. 1. 2022, 05.35
Posodobljeno: 1. 2. 2022, 11.46
Deli članek:

Vsa podjetja v Sloveniji morajo v pol leta Slovenski avtorski in založniški organizaciji za pravice reproduciranja (SAZOR) poslati poročilo, koliko zaposlenih imajo. Na osnovi tega bo SAZOR izračunal, kako visoko dajatev za potencial kršenja avtorskih pravic ima na osnovi števila zaposlenih in števila fotokopirnih naprav.

Profimedia
Izpolnite izjavo, da nimate fotokopirne naprave. Inšpektor SAZOR-ja vas lahko nenapovedano obišče kot stranka in resničnost vaših navedb preveri v poslovnih prostorih. Za ogled pisarne se mora napovedati.
Kdo pije?
SAZOR sredstva deli po »statistični oceni« razširjenosti določenega dela. Kako do te ocene pridejo, ne pojasnjujejo, povsem neznano je tudi, kdo dobi koliko, saj to strogo varujejo z osebnimi podatki. O prejemku je obveščen le avtor, beremo v pravilniku o delitvi avtorskih honorarjev. 

Sliši se neverjetno, a prav vsa podjetja v Sloveniji so z letošnjim letom obdavčena, ker imajo pri sebi fotokopirno napravo in bi zato lahko potencialno fotokopirala avtorsko delo in ga delila brez plačila avtorju.

To je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) dosegla kolektivna organizacija SAZOR, ki z dovoljenjem Urada RS za intelektualno lastnino kolektivno zastopa avtorje in založnike s področij književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov.

Zadeva je uradni predpis

Predpis je bil objavljen v decembrskem uradnem listu. Podjetniki imajo šest mesecev časa, da sporočijo, koliko zaposlenih imajo in ali imajo v osnovnih sredstvih podjetja fotokopirno napravo. Pod materialno in kazensko odgovornostjo lahko podate izjavo, da naprave nimate, je ne najemate, z njo ne razpolagate ali je ne najemate pri zunanjem izvajalcu. Združenje SAZOR ima pooblastila preverjati resničnost te izjave, sodeč iz sporazuma lahko to stori nenajavljeno kot stranka. Lahko se najavi, v tem primeru mu mora subjekt omogočiti tudi pregled pisarniških prostorov, ki sicer strankam niso dostopni.

Sašo Švigelj
Aleš Cantarutti (GZS) je podjetnike presenetil z novo dajatvijo.

STA
Luka Novak je podpisnik sporazuma na strani avtorjev, ki dobijo polovico zbranih sredstev.

STA
Rudi Zaman je podpisnik sporazuma na strani založb, ki dobijo drugo polovico zbranih sredstev.

Če SAZOR-jev inšpektor med nadzorom najde fotokopirno napravo, ki je niste prijavili, vam zaračuna dvojno tarifo. Ta se razlikuje glede na to, koliko zaposlenih ima podjetje. Podjetja z enim do desetimi zaposlenimi morajo plačati štiri evre na leto, če imajo manj kot 30 odstotkov zaposlenih z visoko ali višješolsko izobrazbo. Podjetja s 30–40 odstotki višje izobraženimi zaposlenimi morajo plačati šest evrov na leto, podjetja z 40 odstotki in več izobraženih pa kar dvanajst evrov. V primeru, da ste torej enoosebni espe z univerzitetno diplomo, je za vas najnižja tarifa dvanajst evrov na leto.

Enoosebni SP-ji z univerzitetno izobrazbo nesorazmerno prizadeti

Na SAZOR smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo, zakaj ni posebne kategorije za enoosebne samostojne podjetnike. Veliko takšnih podjetij je namreč le fizičnih oseb z dejavnostjo, ki so v ta položaj potisnjene, ker jim delodajalec ni ponudil pogodbe za (ne)določen čas. »Tarifa je rezultat skoraj triletnih pogajanj med SAZOR GIZ in GZS in takšne gradacije zavezancev v skupine so pri tovrstnih sporazumih povsem običajne in uveljavljene tudi v mednarodni praksi, ki smo jo v skladu z zakonom upoštevali pri določanju tarife,« so odgovorili.

Denar delijo po »statistični oceni«

Podpisniki sporazuma so Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS in Luka Novak ter Rudi Zaman na strani SAZOR-ja. SAZOR obstaja že od leta 2007, v preteklosti pa je dosegel, da so bile za fotokopiranje avtorskih del obdavčene izobraževalne ustanove in fotokopirnice. Leta 2020 so iz tega naslova zbrali 795.967 evrov. Polovica tega denarja gre založnikom, polovica pa avtorjem, pri čemer imajo pripravljene formule izračuna, ki temeljijo na »statistični oceni objektivne dostopnosti dela«.

Ve se, kdo plača, ne pa, kdo pije in koliko

SAZOR oceno, za katera dela se fotokopira v izobraževalnih ustanovah, naredi z vzorčenjem šol, torej z dvema letnima ogledoma več šol, s katerima ocenijo, kaj se fotokopira in koliko. Kako nameravajo priti do statistične ocene dajatve na fotokopirne naprave, nam niso pojasnili. Zaradi varovanja osebnih podatkov nam niso razkrili niti, kdo je deset najbolje plačanih avtorjev. Podatki niso javni niti glede založb, ki dobijo polovico zbranega denarja. Po konzervativnih ocenah poznavalcev področja pa bodo z novim podjetniškim davkom zbrali vsaj še 1,1 milijona evrov.

Izpolnite izjavo, da nimate fotokopirne naprave

Če ste enoosebno samostojno podjetje in se želite izogniti novi dajatvi, na spletni strani sazor.si poiščite izjavo, da nimate naprave, ki omogoča fotokopiranje. V tem primeru je ne smete imeti v osnovnih sredstvih podjetja.

Odgovor GZS na prispevek - gre za obveznost in ne dajatev

"Pravica reproduciranja je temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna (Bernska konvencija, InfoSoc direktiva EU) kot slovenska zakonodaja (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)). Sklenitev sporazuma med GZS in SAZOR torej ne pomeni določitve novih obveznosti za gospodarske subjekte, saj so te obveznosti zakonsko določene. 

Sporazum predstavlja zgolj konkretizacijo te obveznosti in je rezultat več let trajajočih pogajanj med pogajalskima skupinama GZS in SAZOR. Z vključitvijo v pogajanja se je GZS, za kar se je UO GZS izrekel že leta 2018, skušala dogovoriti za določitev primerno visoke tarife za uporabo avtorsko varovanih del v gospodarstvu. V kolikor GZS v poganja ne bi vstopila, bi lahko SAZOR na podlagi zakonodaje uveljavil začasno tarifo, na višino katere gospodarstvo ne bi imelo vpliva. Pri tem dodatno izpostavljamo, da gre za nadomestilo za avtorski honorar, kar po zakonski definiciji ni davek.

Podobna ureditev se že leta izvaja v razvitih evropskih gospodarskih okoljih, ki so bila za zgled pri pogajanjih. Tudi tarife drugih evropskih držav temeljijo na letnem nadomestilu na zaposlenega in redne sodelavce," so nam sporočili iz GZS.