Politike določajo njihovi najtesnejši sodelavci in članstvo stranke. Po besedah Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, se članstvo njegovega projekta povečuje iz dneva v dan, za programska izhodišča pa si jemlje izzive podnebne agende, zdravstvene krize in medgeneracijskega dialoga.

Karierni politik Arčon bo sekretar stranke

Matej Arčon
sta
Matej Arčon

Karierni politik Matej Arčon je prve korake delal v študentskem organiziranju kot predsednik Kluba goriških študentov. Leta 1998 je postal mestni svetnik Mestne občine Nova Gorica, kasneje pa je od podžupana na volitvah leta 2010 napredoval v župana. Politično funkcijo je opravljal dva mandata, v tem času je bil novogoriški mestni svetnik oziroma vodja lastne liste tudi Golob, vendar na sejah ni bil pogosto prisoten.

Primorske novice so Goloba opisale kot redko ptico, ki se komajda kdaj prikaže. Golob je v odgovor na to navedel, da delo mestnega svetnika ne more biti vrednoteno po sedenju na sejah. »Tako razmišljanje sodi na smetišče zgodovine,« je dejal in pojasnil, da se je posvečal zagonu združenja EZTS GO, namenjenega teritorialnemu sodelovanju italijanske Gorice z Novo Gorico.

Sej se je nehal udeleževati tudi Arčon, ko je leta 2018 izgubil županske volitve, a ostal mestni svetnik. Pri tem je taktno počakal šest mesecev in šele nato odstopil. To je bilo pričakovano, sicer bi morali izvesti nadomestne volitve, tako pa je njegovo mesto zasedla članica Arčonove liste.

Arčon je bil na predlog svojega županskega naslednika Klemna Miklaviča nato imenovan za člana skupščine čezmejnega združenja EZTS GO ter izvoljen še za predsednika njegove skupščine. Leta 2021 je s te pozicije nepreklicno odstopil, medijem tega ni pojasnjeval.

Arčon je bil imenovan na mesto sekretarja stranke, kot tak bo njen glavni politični operativec.

Koželjeva bo skrbela za komunikacijo med terenom in vrhom stranke

Mirta Koželj
STA
Mirta Koželj je kardiologinja. Vodila je službo za kardiologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Zdravnica Mirta Koželj je zaslovela že kot izjemno vestna študentka. Med študijem je prejela kar dve študentski Prešernovi nagradi in se leta 1982 zaposlila na kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana. Leta 1993 je doktorirala kot specialistka interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino.

Študentje medicine, ki jih je izobraževala, jo opisujejo kot rigorozno pedagoginjo. Slišijo se tudi mnenja, da je njen odnos do soljudi, tako pacientov, sodelavcev kot študentov, nekaj, kar bi se dalo izboljšati, a po pravici rečeno je to v slovenskih zdravstvenih institucijah strukturni problem. »Ena od redkih profesorjev, če ne edina, ki na interni meče za malenkosti,« se je glasilo eno od mnenj.

Leta 2018 je Koželjeva odstopila kot vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki, ki je v obdobju od leta 2014 do 2017 dejansko kolapsirala in izgubila vse specialiste. Slednje je preiskovala tudi parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije v UKC Ljubljana; priče so potrdile, da so jo zapustile zaradi slabih odnosov. Koželjeva je odstopila, saj pod seboj ni imela nobenega kirurga več, sama pa je bila specializirana za odrasla, in ne otroška srca.

V Gibanju Svoboda je Koželjeva prevzela mesto predsednice sveta stranke, skrbela bo torej za odnose in komunikacijo med vodstvom stranke in njenim terenom.

Nekdanja sodnica Klakočar Zupančičeva postala podpredsednica

Urška Klakočar Zupančič
Sašo Švigelj
Nekdanja sodnica Klakočar Zupančičeva je sodstvo zapustila po tem, ko je Janšo označila za velikega diktatorja.

Urška Klakočar Zupančič je sodstvo zapustila po aferi z zasebnim zapisom na Facebooku, ki je prišel v roke Vinka Gorenaka (SDS), nakar se je nanjo zgrnil srd pristašev SDS. Med drugim je zapisala, da je predsednik vlade Janez Janša veliki diktator in da upa, da bo doba janšizma kmalu le še bridek spomin.

Nanjo je nato pritisnilo ministrstvo za pravosodje, ki je z dopisom na okrajno sodišče v Ljubljani doseglo sprožitev disciplinskega postopka. Klakočar Zupančičeva je bila odstavljena s položaja vodje oddelka za etažno lastnino, a se je disciplinski postopek končal z njeno oprostitvijo. Zoper Gorenaka je bila uspešna s tožbo, a ji položaja niso vrnili.

»Naloga oblasti v današnjih časih ni, da nam vlada, kot so včasih nad ljudstvom s silo vladali vladarji, temveč da nas prvenstveno ščiti in varuje, ne glede na osebne okoliščine posameznikov,« je afero Facebook za naš časopis komentirala Klakočar Zupančičeva. Kritična je bila tudi glede stanja svobode govora v državi, ki je za sodnike v javnih nastopih delno omejena s kodeksom sodniške etike, ta omejitev pa ne velja za besede, izrečene v zasebnem okolju. Na podlagi njenega primera so pripravili smernice, ki določajo okvire vedenja sodnikov na družbenih omrežjih; v njih lahko preberemo navodilo, naj bodo sodniki pazljivi pri izbiri svojih prijateljev.

Klakočar Zupančičeva je prevzela mesto podpredsednice Gibanja Svoboda, sama pa se bo zavzemala za spoštovanje, svobodo, demokracijo in ponovno vzpostavitev vladavine prava.