Oviranje pregona

Evropsko javno tožilstvo ostro nad namene Janševe vlade

S.R./STA
27. 1. 2022, 18.27
Posodobljeno: 27. 1. 2022, 21.52
Deli članek:

Na evropskem javnem tožilstvu so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb kazenskega zakonika, ki bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.

Bobo
Laura Kövesi

Spomnimo, stranka SNS Zmaga Jelinčiča je v državni zbor vložila predlog doponitve kazenskega zakonika, v skladu s katerim bi seskrajšali zastaralni roki v zadevah gospodarske kriminalitete. Predvideva namreč, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka.

Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona. Predlog je nedavno dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje.

Skrb vzbujajoče

O načrtovanih spremembah kazenskega zakonika in morebitnih posledicah je danes na sedežu evropskega javnega tožilstva (EPPO) z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi rapravljal tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Slednja ga je v Luxembourg povabila, da bi se bolje seznanila z operativnimi aktivnostmi EPPO in podporo evropskima delegiranima tožilcema. "Obisk je potekal v luči izjemno skrb vzbujajočega poročanja medijev o spremembah, ki bi lahko vplivale na učinkovito delovanje EPPO v Sloveniji," so sporočili z evropskega tožilstva.

"Če bi bila novela sprejeta v predlagani obliki, bi tožilci pri veliki večini kaznivih dejanj pod pristojnostjo EPPO imeli drastično manj časa za preiskave in ne bi mogli ustrezno obravnavati vseh primerov. Številni primeri, ki so v teku, pa bi morali biti takoj dokončno zaključeni," so zapisali v Luxembourgu.

Vplivala bi tudi na pregon v drugi državah

Evropska glavna tožilka je z zaskrbljenostjo ugotovila, da bi takšna dopolnitev zakonika vplivala tudi na preiskave in pregon, sprožene v drugih državah članicah, ki sodelujejo v EPPO.

"Evropska glavna tožilka je sklenila, da trenutni razvoj dogodkov priča o jasnem in vztrajnem namenu oviranja učinkovitega kazenskega pregona primerov goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi prevarami, izogibanjem davkom in korupcijo," so še navedli na EPPO.

V zvezi s tem se je na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava obrnila tudi že na Evropsko komisijo.

Nasprotovanje predlaganim spremembam so med drugim izrazili na vrhovnem državnem tožilstvu. V SD, LMŠ, Levici in SAB so ta teden zahtevali umik predloga dopolnitve kazenskega zakonika z dnevnega reda redne seje DZ, ki se bo začela v ponedeljek. Da predlaganih sprememb zakonika ne podpirajo, so sicer sporočili tudi iz poslanskih skupin DeSUS, Konkretno in NSi.

Premier Janez Janša pa je danes na Twitterju zapisal, da se je "koalicija že prejšnji teden odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskave na seji DZ ne bo podprla". Šketo je še obtožil, da je med obiskom v Luksemburgu zavajal.