Slovenija prva na svetu

Ali lahko dosežemo sto odstotkov pozitivnih testov?

Antun Katalenić
27. 1. 2022, 15.49
Deli članek:

Zmogljivosti testiranja so že teden dni presežene. Ali lahko dosežemo sto odstotkov pozitivnih testov? Mogoče. Ali jih lahko presežemo? Ne.

Profimedia
Različica omikron je sistem testiranja spravila prek roba zmogljivosti.

Sreda ni prinesla samo rekordno število novih okužb (17.491), pač pa tudi rekordno število testiranj (22.924). Zadnji teden dni Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), katerega laboratoriji obdelujejo vzorce PCR-testov, znaten del teh pošilja v Nemčijo podjetju Eurofins.

Vseh sedem laboratorijev NLZOH v Sloveniji tako v omikronskem valu obratuje na vrhuncu zmogljivosti, zato v popoldanskem času izvajalec teste, ki ne pridejo na vrsto, odpelje v tujino, rezultate pa vrne naslednji dan, so za STA pojasnili v NLZOH. V tujino so minuli teden peljali od 3000 do 4000 vzorcev na dan. Podjetju Eurofins lahko vsak dan dostavijo do 5000 vzorcev, ob predhodni najavi pa do 10.000 vzorcev za PCR-testiranje na dan. Naraščajoče število testov in izjemno visok odstotek pozitivnih izidov proti zgornji meji potiskajo tudi navedeno podjetje. 76,3 odstotka pozitivnih včerajšnjih testov je tudi svojevrsten rekord. Izmed držav, ki v statistiko pozitivnih primerov beležijo zgolj rezultate PCR-testov, je tako Slovenija prva na svetu in daleč pred naslednjo evropsko državo, Norveško, ki tudi beleži eksplozivno rast okužb, tako kot večina celine.

Sledilnik covid-19
Število testov (modra črta) in število potrjenih primerov (rumena črta) od začetka decembra dalje.

Zamude pri rezultatih

Po trenutno veljavnem protokolu PCR-testiranja so pristojni najdaljši čas analize vzorcev za PCR-testiranje s 24 spremenili na 48 ur, a naj bi kljub temu občasno še vedno prihajalo do zamud. Po poročanju STA je tako za 14.992 v torek sprejetih vzorcih za PCR-testiranje po navedbah NLZOH povprečni pretočni čas znašal do 20 ur. Pri 92 vzorcih je bil presežen čas 48 ur. Od tega pri 90 vzorcih za eno uro, pri enem vzorcu pa za dve uri.

V praksi te ‘zamude’ pomenijo, da je marsikateri rezultat testiranja zabeležen naknadno, torej tudi do dva dni po opravljenem testu. Ali to pomeni, da so tudi podatki nekoliko zamegljeni in se pozitivni odstotki v meri odražajo tudi zamude pri analiziranju vzorcev? Ali bi lahko delež pozitivnih testov teoretično presegel sto odstotkov? Luka Renko iz Sledilnika covid-19 pravi, da je odgovor ne. Podatki se po njegovih besedah namreč dopolnjuje, tako da so številke opravljenih testov in pozitivnih primerov usklajene. Lahko se zgodi zgolj, da se podatki pokažejo z zamudo, a na odstotke to ne more imeti vpliva, kar so potrdili tudi na NLZOH. Visoke odstotke tako Renko razlaga s tem, da je »dostop do PCR-testov vedno bolj omejen«, zaradi česar je »logično«, da so se odstotki pozitivnih testov tudi dvignili. Zmogljivosti so pač preprosto omejene oz. v tem trenutku de facto presežene.

Our World in Data
Dnevno potrjeno število novih primerov okužb na milijon prebivalcev od začetka decembra dalje.

Kje je vrh

Po aktualnem dogovoru bo NLZOH vzorce v nemški laboratorij sicer pošiljal do največ tri mesece, a upajo, da bodo pomoč laboratorija v tujini potrebovali največ en mesec. To bo seveda odvisno izključno od poteka pandemije. Kdaj se bo aktualni val okužb, ki je nastal zaradi pojava izjemno kužne različice omikron, končal, ni jasno. Dve evropski državi, ki sta bili prvi na udaru to zimo, sta Danska in Združeno kraljestvo. Četudi se obe ponašata z visokimi stopnjami precepljenosti, pa se potek novega vala med njima bistveno razlikuje. Medtem ko Združeno kraljestvo ponuja optimistično različico, saj so že po nekaj tednih, brez večjih omejitvenih ukrepov, obrnili krivuljo, pa Danska še vedno dnevno beleži nove rekordne okužbe.

Po aktualnem dogovoru bo NLZOH vzorce v nemški laboratorij sicer pošiljal do največ tri mesece, a upajo, da bodo pomoč laboratorija v tujini potrebovali največ en mesec.

Tuja pomoč

Slovenska vlada se je v času koronakrize zelo nerada obračala po pomoč v tujino. Slovenija tako nikoli ni sledila vzoru nekaterim preostalim članicam Evropske unije, ki jih je pandemija hudo prizadela, po nekaterih ugibanjih tudi zato, ker bi to pomenilo, da bi morali komunicirati z evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem, v čigar resor spada solidarnostna pomoč. Po kratki ekskurziji zdravnikov italijanske vojske, ki je služila bolj v propagandne namene, pa je izvoz testov v Nemčijo nuja. Brez te pomoči bi morali namreč še dodatno zamejevati dostop do PCR-testov, pri čemer dan s sto odstotki pozitivnih primerov ne bi mogel biti izključen.