Poslanec LMŠ Robert Pavšič je na današnji novinarski konferenci pojasnil zadnje dogajanje, povezano s preiskovalno komisijo, ki ji predseduje. Slednja preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do marca lani. Kot je pojasnil, je bila ena od njihovih prednostnih nalog analiza procesov odločanja v tem obdobju. Pojasnil je, da se je vlada nenehno sklicevala na stroko, a je slednja »na celi seriji zaslišanj potrdila, da niso bili slišani.« Po Pavšičevih besedah je enako včeraj potrdil nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, ki da je dejal, da je bila »stroka večkrat podaljšana roka vlade,« kar je nato botrovalo tudi slabši učinkovitosti ukrepov.

Kot je še pojasnil Pavšič, so med včerajšnjim zaslišanjem izvedeli tudi, da so na ministrstvu za zdravje izvedli več raziskav javnega mnenja, pri čemer so v eni od njih med lanskim poletjem med drugim ugotovili, da kar »82 odstotkov anketiranih ne zaupa več vladnim ukrepom.« Gantar je bil po Pavšičevih besedah tako mnenja, da bi morala vlada takrat odstopiti in upravljanje z epidemijo prepustiti nekomu bolj kredibilnemu.

Izvedeli so še eno pomembno zadevo, namreč da se je »predsednik vlade Janez Janša osebno odločil za uvedbo hitrega testiranja, čeprav je bila stroka, sicer ne v večinskem, a zelo proti, vsaj tista s tega področja. In osebno je usmerjal tudi oblikovanje strategije cepljenja,« je poudaril Pavšič, ki je dodal, da je Janša s tem prevzel tudi subjektivno odgovornost za »vse poraze, ki jih je ta vlada doživela na področju upravljanja z epidemijo,« ne zgolj objektivne, ki jo ima kot predsednik vlade. Po njegovem mnenju so te ugotovitve zrele za naznanitev več sumov kaznivih dejanj, a na komisiji o tem še niso razpravljali. Šlo je za »zavestno odločitev in zavestno vtikanje enega samega človeka mimo mnenj stroke v ključne elemente obladovanja epidemije,« je še poudaril.

Kacin je povzročal škodo

Kar zadeva ankete, ki jih je včeraj razkril Gantar, je Pavšič dejal, da bodo preverili, če jih »veže kakšna stopnja zaupnosti,« in jih nato, če bo mogoče, tudi javno objavili. »Te podatke so konec koncev skrivali, niso jih dali, uporabljali so jih le zase,« je še dejal Pavšič ter pojasnil, da je, namesto da bi na podlagi anket prišlo do sprememb, prišlo do še večjih notranjih konfliktov, pri čemer je izpostavil spor med takratnim uradnim govorcem za covid-19 Jelkom Kacinom in Gantarjem. Po mnenju Gantarja je namreč Kacin s svojim načinom komuniciranja povzročal škodo. Gantar naj bi tudi sicer včeraj izpostavil več napak pri ukrepanju med epidemijo, a je bila po Pavšičevih besedah bistvena ta, da »ta vlada in ti ukrepi niso imeli zaupanja med ljudmi.«

Za Nicolettija predlagali sankcije

Pred preiskovalno komisijo je bil včeraj zaslišan tudi Klemen Nicoletti, eden od lastnikov podjetja Majbert Pharm, ki je za Ministrstvo za zdravje dobavilo nezanesljive hitre teste. Kot smo sicer že poročali, se je Nicoletti včeraj branil z molkom oziroma je na vprašanja odgovarjal zgolj z besedami »brez komentarja.« Brez komentarja je danes ostal tudi Pavšič. Dejal je, da glede Nicolletija nima odgovora. Pojasnil je, da so mu ponudili možnost, saj bi bilo njegovo pričanje bistveno za razsvetlitev dogajanja v ozadju. To možnost je zavrnil, »tiho je bil na rezervo, ne zaradi konkretnih razlogov. To je bistveno. Ni odgovarjal na rezervo, ker ne ve, s čim bi se lahko kompromitiral.« Pavšič je dejal, da je za Nicolletija predlagal sankcije, ki jih je komisija že potrdila.