Indeks zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International (TI), kaže, da se je Slovenija med 180 državami z oceno 57 uvrstila na 41. mesto. Izgubila je tri točke in zdrsnila za šest mest. Tako se je še dodatno oddaljila od povprečja EU, saj povprečna ocena indeksa držav članic znaša 64, in povprečja držav OECD (povprečna ocena 67).

V TI Slovenia ocenjujejo, da je do takšnega rezultata privedlo "potiskanje preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa". Rezultat po njihovih navedbah razgalja večletno pomanjkanje temeljitejših reform in nekatere slabe prakse v zadnjih letih.

"Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih se aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije žal pričakovano prišlo do padca, ki zbuja skrb. V supervolilnem letu potrebujemo jasne zaveze političnih akterjev, da bodo padec nemudoma zaustavili in obrnili trend," je ob tem opozoril začasni predsednik TI Slovenia Samo Bardutzky.

Zakonska zaščita žvižgačev

Eden izmed prvih preizkusov bo po njihovih navedbah zakonska zaščita žvižgačev. Zakonski predlog je bil sicer javno predstavljen decembra lani, a ima številne pomanjkljivosti, opozarjajo. V TI Slovenia zato pričakujejo bolj vključujoč strokovni dialog za izboljšanje predloga in zavezo političnih akterjev, da se bodo zavzemali za sprejem celostne zaščite žvižgačev.

Zdrs demokracije

Bardutzky še opozarja, da so se tudi v Sloveniji v času epidemije koronavirusa sprejemale odločitve, "ki so zelo široko posegale v temeljne človekove pravice, ki so pomembne za nadzor nad oblastjo". Krčenje demokratičnih standardov so po navedbah TI Slovenia zaznali tudi za to specializirani indeksi. Tako je Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji, so zapisali v sporočilu za javnost.

Najvišje Finska, Danska in Nova Zelandija

Transparency International sicer ob objavi letošnjih rezultatov poudarja pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic za učinkovit boj proti korupciji. Ob pomanjkanju napredka v večini držav ter zgodovinsko najnižjih ocenah pri 27 državah, je mogoče opaziti krčenje temeljnih pravic in nazadovanje demokratičnih standardov.

Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Ob Sloveniji je še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno v zadnjem desetletju.

Najvišje na indeksu zaznave korupcije so Nova Zelandija, Finska in Danska (vse z oceno 88), ki si delijo prvo mesto, sledijo pa Singapur, Švedska in Norveška (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene, pojasnjujejo v TI Slovenia.

Najnižje so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti. To so Južni Sudan (ocena 11), Somalija (13), Sirija (13), Venezuela (14) in Jemen (ocena 16).

Med sosedami najslabša Madžarska

Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 12 točk in se tokrat z oceno 43 uvršča na 73. mesto. Nekoliko bolje sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47, 63. mesto) in Italija (ocena 56, 42. mesto). Opazno boljšo uvrstitev pa je dosegla Avstrija, ki z oceno 74 na 13. mestu.

Indeks zaznave korupcije je narejen na podlagi združitve podatkov in analiz mednarodnih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. Letošnji indeks (CPI 2020) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati so predstavljeni na lestvici od 0 do 100, pri čemer rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa zelo "čisto" državo. Podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih, so še sporočili iz TI Slovenia.