Cene novogradenj
45 kvadratnih metrov veliko stanovanje vas na Dunaju stane 230.000 evrov, v njem bližnji Bratislavi 140.000 evrov, v Berlinu 300.000 evrov, v Zagrebu 130.000 evrov, v Londonu se cene raztezajo vse od 200.000 evrov pa do milijona evrov, v Pragi vas majhno stanovanje stane okoli 200.000 evrov, Budimpešta je občutno cenejša in je možno stanovanje dobiti že za 120.000 evrov.

V 78. členu slovenske ustave piše: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.« Številne slovenske družine, ki lahko te dni le nemo spremljajo divjo rast cen nepremičnin, pričajo o tem, da je država pri uresničevanju tega ustavnega določila naredila prekleto slab posel. V zadnjih 30 letih praktično ni bilo vlade, ki ne bi obljubljala stanovanj, a uresničenega je bilo bolj malo. Ker država ne zagotavlja sistemskega vira za financiranje gradnje primernih stanovanj, bodisi najemniških bodisi lastniških, trg pa je praktično nereguliran, cene rastejo v nebo.

Presegli rekorde

Na trgu se proda praktično vse, stanovanj primanjkuje, kljub temu da je velik odstotek Slovencev kreditno nesposoben. Glede na podatke geodetske uprave so cene že presegle tiste pred krizo leta 2008, obseg poslov pa je manjši, saj ni dovolj ponudbe. Razmere se slabšajo zaradi epidemije, ki je na eni strani prekinila dobavne verige in vplivala na ceno gradbenega materiala, na drugi pa je vlada  s poplavo denarja še povečala povpraševanje, ki že tako strmo narašča ob ugodnih obrestnih merah in poceni kreditih.

Samo v Sloveniji?

So cene, kot jih lahko vidimo v spletnih oglasih, posebnost Slovenije? 60.000 evrov za 10 kvadratnih metrov veliko stanovanje, kjer je stranišče poleg štedilnika, in več milijonov evrov za luksuzna stanovanja v pregovorno nadstandardnih novogradnjah? Na žalost moramo ugotoviti, da Slovenija glede rasti cen nepremičnin v Evropi ni nič posebnega. Kot kažejo podatki Eurostata, so se cene nepremičnin v Evropski uniji (EU) v povprečju od leta 2015 do konca leta 2020 dvignile za 26 odstotkov. V Sloveniji so se v tem obdobju povišale za 35,7 odstotka, ob tem pa podatki kažejo, da so se pri naših južnih sosedih prav tako visoko zvišale, in sicer za 30,4 odstotka, pri severnih sosedih za 36,3 odstotka, v Nemčiji pa celo za 38,7 odstotka.

primerjava eurostat
Eurostat
Zvišanje cen v EU, Sloveniji in soseščini

Dostopnost nepremičnin

Te številke same po sebi seveda ne povedo nič o tem, kako dostopne so nepremičnine povprečnemu državljanu. V poročilu o vrednosti nepremičnin, ki ga objavlja mednarodna revizijska hiša Deloitte, najdemo podatke o tem, koliko časa je v posamezni državi treba delati, da bi si lahko privoščil spodobno stanovanje. Da bi lahko Slovenec kupil 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje, bi moral ob povprečni plači 8,6 leta na stran dajati ves zaslužek. Najdlje morajo za nepremičnino delati v Srbiji, kar 15,2 leta, najmanj pa na Irskem, kjer vam spodobno stanovanje prinesejo že 3,2 leta dela. Podobno kot v naši državi naj bi se po podatkih Deloitta godilo tudi nam sosednjim državam. Na Hrvaškem je za 70 kvadratnih metrov treba dati vse povprečne plače, zaslužene v 8,1 leta, na Madžarskem delajo in varčujejo še malce dlje: 8,4 leta, naši severni sosedi pa kar 10 let.

20 let življenja

Pri tem je treba poudariti, da je Deloitte upošteval povprečne cene, po katerih so bili opravljene transakcije po naši celotni državi. Da se zna pri nas na pogodbe zaradi davčne optimizacije napisati tudi nižje cene od dejansko dogovorjenih in izplačanih, je javna skrivnost. A uradni podatki kažejo, da je bila lani pri nas povprečna cena kvadratnega metra 2.748 evrov. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je Deloitte pri izračunu uporabljal bruto plače, ki pa so v različnih državah EU različno definirane. Če bi poskušali narediti izračun sami in vzeli povprečno neto plačo v višini 1.200 evrov in ceno 70 kvadratnih metrov stanovanja v novogradnji, ki se v Ljubljani gibljejo okoli 300.000 evrov, hitro ugotovimo, da je v novo streho nad glavo treba vložiti vse zaslužke 20 let življenja. Če se zadovoljimo z rabljenim stanovanjem za 230.000 evrov (cenejših trenutno v našem glavnem mestu skorajda ni), bomo delali le še 16 let. Nič kaj spodbudni podatki.

cene nepremičnin eu
Eurostat
Gibanje cen nepremičnin od leta 2010

Povprečne cene

Če pogledamo zgolj povprečne cene kvadratnega metra stanovanja, naj bi se ta v Sloveniji po podatkih Deloitta gibala pri 2.700 evrih za kvadratni meter. Najdražje naj bi bile v povprečju pri naši sosedih Avstrijcih, sledijo pa jim Francozi, Angleži in Nemci. Pri vseh cena kvadratnega metra v povprečnem stanovanju presega vrednost 4.000 evrov za kvadratni meter. A če smo pri prejšnjem izračunu upoštevali cene v Ljubljani, kjer so poleg turističnih središč cene nepremičnin najvišje, je prav, da pogledamo še po ostalih evropskih mestih, kjer cene rušijo rekorde. Glede na podatke, objavljene na spletni strani Numbeo, kjer so za merilo vzeli družinski dohodek in nakup 90 kvadratnih metrov velikega stanovanja, je najtežja pot do lastne nepremičnine v Moskvi. Sledita ji portugalsko mesto Cascais in srbska prestolnica Beograd. Ljubljana je na tej lestvici »prestižnih« mest na 33. mestu, pred njo pa so celo Banjaluka, Split in Zagreb.

Najbolj prestižna evropska mesta

Če zanemarimo prihodke in pogledamo zgolj, kje so stanovanjske nepremičnine najdražje, na vrhu lestvice kraljuje London, kjer želijo investitorji za kvadratni meter nepremičnine kar 14.772 evrov, sledita Ženeva in Zürich s 13.000 evri za kvadratni meter. V prvi peterici sta še Luksemburg in Pariz. Tako pravijo na spletni strani Numbeo, kjer so Ljubljano na lestvici najdražjih nepremičninski mest uvrstili na 81. mesto.